Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08) Energetika Preddvor d.o.o. kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti distribucije toplote na geografskem območju naselja Preddvor, naselja Hrib ter naselja Potoče za objekte, ki so namenjeni varstvu starejših občanov, po pridobitvi soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 33-27/2007/DT-36 z dne 24. 7. 2009 izdaja

(1) Ta akt ureja obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja za oskrbo s toploto (v nadaljnjem besedilu: distribucijsko omrežje), ki je v upravljanju družbe Energetika Preddvor d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: distributer toplote) za geografsko območje naselja Preddvor, naselja Hrib ter naselja Potoče za objekte, ki so namenjeni varstvu starejših občanov.
(2) Ta akt se uporablja za distributerja toplote, odjemalce toplote in uporabnike, ki so oskrbovani po distribucijskem omrežju.
(3) Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne ali fizične osebe, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na distribucijskem omrežju ali na drugih soodvisnih objektih.
(4) Ta akt določa predvsem:
– tehnične in druge pogoje za varno obratovanje distribucijskega omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s toploto;
– način zagotavljanja sistemskih storitev;
– postopke za obratovanje distribucijskega omrežja v kriznih stanjih;
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje;
– tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje distribucijskih omrežij različnih distributerjev toplote.
(5) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje za geografsko območje, navedeno v prvem odstavku, za katero je bila distributerju toplote podeljena koncesija.

Distributer toplote je odgovoren za:
– distribucijo toplotne energije;
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
– zanesljivost oskrbe s toploto s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost obratovanja distribucijskega omrežja;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov in odjemalcev toplote distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim distributerjem toplote, z omrežji katerih je distribucijsko omrežje, ki ga upravlja, povezano;
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom in odjemalcem toplote, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do distribucijskega omrežja;
– napoved porabe toplote z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

(1) Distributer toplote mora varovati zaupnost podatkov in informacij, ki jih pridobi od uporabnikov in odjemalcev toplote, razen če predpisi zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.
(2) Distributer toplote ne sme zlorabiti podatkov in informacij o tretjih osebah pri zagotavljanju dostopa do distribucijskega omrežja.
(3) Pridobljene osebne podatke uporabnikov in odjemalcev toplote mora distributer toplote skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov uporabljati zakonito in pošteno. Zaradi varstva osebnih podatkov mora distributer toplote organizirati organizacijske, tehnične in logistično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje naključno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov.
(4) Osebne podatke distributer toplote shranjuje, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– distribucija toplote: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega tako dejavnosti dobave toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, kot tudi dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– distribucija toplotne energije: je prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu po distribucijskem omrežju;
– distribucijsko omrežje je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta;
– distributer toplote je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote ali hladu kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– dostop: uporaba distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine toplote v dogovorjenem časovnem obdobju;
– merilna naprava je merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote;
– vodomer na merilnem mestu, ki meri toploto posredno z merjenjem porabe količine vode za sanitarno toplo vodo in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode;
– obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje določene s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
– odjemalec toplote je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri distributer toplote na podlagi pisne pogodbe dobavlja toplo vodo, vročo vodo, paro ali hlad po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
– odjemno mesto je točka v toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
– prevzemno mesto je točka na distribucijskem omrežju, v kateri distributer toplote na podlagi pogodbe z uporabnikom prevzame v distribucijo dogovorjene količine toplotne energije;
– priključitev: izvedba fizične povezave priključnega voda distribucijskega omrežja na distribucijsko omrežje;
– priključna moč je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca toplote, določena s projektno dokumentacijo, v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi na distribucijsko omrežje;
– priključna postaja je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
– priključni vod je vod, ki z energijo oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje;
– toplotna postaja je vezni člen med toplotnim omrežjem (vključno s priključnim vodom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave;
– uporabnik je pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema ali oddaja toploto v distribucijsko omrežje;
– varnostni pas distribucijskega omrežja je območje širine 1,5 metra na vsako stran zunanjega gabarita elementov distribucijskega omrežja.

(1) Distribucijsko omrežje predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji toplotne energije od prevzemnega mesta do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta.
(2) Z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem distribucijskega omrežja, toplotnih postaj ter druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad distribucijskim omrežjem ter nadziranjem vseh posegov v varnostnem pasu distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: varnostni pas), je distributer toplote dolžan zagotavljati varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja.

Distributer toplote izdela predloge za nadaljnji razvoj distribucijskega omrežja, skladno z odlokom lokalne skupnosti o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije toplote ter na podlagi analize izvajanja distribucije toplotne energije, značilnosti temperaturnih, pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti distribucijskega omrežja, zanesljivosti obratovanja, izdanih soglasij za priključitev, anket ter drugih relevantnih podatkov.

(1) Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, začetku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na distribucijskem omrežju, se zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov in drugih elementov distribucijskega omrežja uporabljajo tudi tehnične zahteve distributerja toplote.
(2) Tehnične zahteve distributerja toplote so javne.

(1) Distributer toplote zagotavlja nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega omrežja.
(2) Nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega omrežja se izvaja s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme. Oprema omogoča:
– distribucijo toplotne energije in vodenje distribucijskega omrežja;
– simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju;
– ugotavljanje in javljanje kriznih stanj in neuravnoteženih obratovalnih razmer;
– nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucijskem omrežju (kot na primer toplotnih postaj), ter drugih objektov;
– nadzor nad prevzemom in predajo toplote uporabnikom;
– nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega omrežja, napovedovanje odjema toplote in določanje prevzetih količin toplote.

(1) Distributer toplote ima zaradi zagotovitve zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe na distribucijskem omrežju ter podati minimalne tehnične zahteve, katere mora distribucijsko omrežje zagotavljati.
(2) Predvidene potrebne spremembe distribucijskega omrežja distributer toplote poda lastniku omrežja vsake tri leta v obliki razvojnega načrta za obdobje desetih let.
(3) Po končani izgradnji oziroma spremembi distribucijskega omrežja, morajo nastale spremembe distribucijskega omrežja biti geodetsko posnete in vnesene v kataster energetskih in komunalnih vodov, skladno z veljavnimi predpisi.

(1) Za zagotovitev varnosti vodov distribucijskega omrežja, naprav in objektov na distribucijskem omrežju, objektov, naprav in premoženja ter življenja in zdravja ljudi in živali v območju distribucijskega omrežja izdaja distributer toplote soglasja k nameravanim posegom tretjih oseb v varnostni pas.
(2) Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravane posege v območje varnostnih pasov in predložene projektne dokumentacije distributer toplote, upoštevajoč določbe tehničnih predpisov, odloči o zahtevi za izdajo soglasja.

Na podlagi izdanega soglasja iz prejšnjega člena se poseg v varnostnem pasu izvede skladno s predpisi o graditvi objektov in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote.

V varnostnem pasu distribucijskega omrežja ima distributer toplote pravico nadzorovati dejavnosti in posege, ki se izvajajo, kakor tudi pravico dostopa do distribucijskega omrežja.

Distributer toplote mora organizirati službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega omrežja.

(1) Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega omrežja je distributer toplote dolžan izvajati naslednje aktivnosti:
– vzdrževanje distribucijskega omrežja;
– redna, izredna (intervencijska) in nepredvidena popravila, obnavljanje in rekonstrukcije distribucijskega omrežja;
– zaščito distribucijskega omrežja pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;
– sistemsko kontrolo distribucijskega omrežja;
– nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varnostnem pasu;
– servisiranje naprav in opreme.
(2) Vsa dela na distribucijskem omrežju se morajo izvajati skladno z internimi operativnimi tehnološkimi navodili distributerja toplote. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti tudi ustrezno usposobljenemu izvajalcu.

Distribucijsko omrežje je v celoti iz predizoliranih cevi (jeklena cev v PE zaščitni cevi s PU izolacijo). Položeno je v peščeni posteljici, dve cevi paralelno, v globini približno 80 cm. Poleg voda distribucijskega omrežja poteka kabel za daljinski nadzor mreže, nad vodom distribucijskega omrežja je v vertikalni oddaljenosti najmanj 10 cm nad cevjo opozorilni trak. Primarni del voda distribucijskega omrežja je opremljen s sistemom za zaznavanje vlage CWA 9000, ki je umerjen in stalno kontroliran.

(1) Distributer toplote vodi zbirni topografski kataster distribucijskega omrežja. V zbirni topografski kataster distribucijskega omrežja mora distributer toplote vnesti vse izdelane geodetske načrte za novogradnje vodov distribucijskega omrežja, ki so ali bodo postali njegov sestavni del.
(2) Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor, v katerem poteka distribucijsko omrežje, je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje pri distributerju toplote pridobiti potrebne podatke o poteku vodov distribucijskega omrežja iz zbirnega topografskega katastra distribucijskega omrežja. Če projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje ne pridobi navedenih podatkov za območje novogradnje, odškodninsko odgovarja za škodo, ki bi nastala distributerju toplote zaradi posega v prostor.

(1) Distributer toplote mora takoj, oziroma v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na distribucijskem omrežju.
(2) Dežurni delavec iz službe stalne pripravljenosti iz 13. člena tega akta izvede vse potrebne aktivnosti za preprečevanje materialne škode in poškodb ljudi. Če gre za večje okvare na distribucijskem omrežju, motnje v delovanju, poškodbe ali nenadne dogodke, ki lahko vplivajo na delovanje distribucijskega omrežja ali njegovega dela in jih dežurni delavec ne more odpraviti sam, mora informacije o tem nemudoma posredovati vodji službe stalne pripravljenosti.
(3) Distributer toplote mora imeti v stalni pripravljenosti na domu organizirano operativno osebje, ki je sposobno izvesti nujne posege za odpravo oziroma omilitev poškodb oziroma motenj na distribucijskem omrežju in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkrajšem možnem času.
(4) Služba stalne pripravljenosti mora o izrednih dogodkih poročati zakonitemu zastopniku distributerja toplote.

Tehnološki postopki za zanesljivo in varno obratovanje distribucijskega omrežja predpisujejo oziroma zajemajo:
– kemične lastnosti ogrevne vode distribucijskega omrežja;
– tehnične zahteve za izgradnjo distribucijskega omrežja;
– izgradnjo in vzdrževanje distribucijskega omrežja (načini spajanja vodov, tlačne preizkušnje in drugo);
– zagon distribucijskega omrežja (polnjenje, praznjenje in drugo);
– tehnična navodila proizvajalcev opreme distribucijskega omrežja.

(1) Distributer toplote izvaja nadzor nad stanjem distribucijskega omrežja praviloma po naslednjem časovnem razporedu:
– redna dnevna kontrola distribucijskega omrežja preko sistema daljinskega nadzora primarnih parametrov delovanja toplotnih postaj;
– redna mesečna kontrola distribucijskega omrežja preko instaliranega detekcijskega sistema prisotnosti vlažnosti v predizoliranih razvodih;
– redna letna kontrola distribucijskega omrežja ob letnem remontu (v mesecih izven ogrevalne sezone);
– izredna kontrola distribucijskega omrežja, ki se izvede na podlagi suma pojava netesnosti na zahtevo vodje službe stalne pripravljenosti.
(2) Hkrati z omenjenimi aktivnostmi distributer toplote z ustreznim programskim orodjem nadzira trenutne pretoke, tlake in temperature v mreži in predvidi prihodnje stanje, izvaja simulacije na podlagi najnovejših podatkov o stanju v mreži. Na tej osnovi se lahko tudi določijo kritična mesta distribucijskega omrežja ter potrebni ukrepi za njihovo sanacijo.

(1) Distributer toplote sme začasno prekiniti distribucijo toplotne energije zaradi rednega vzdrževanja, pregledov, rekonstrukcij, preizkusov ali kontrolnih meritev ter razširitev omrežja.
(2) Predvidena dela je distributer toplote dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike oziroma odjemalce toplote. Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije toplotne energije, ki je posledica izvedbe teh del, distributer toplote ni odškodninsko odgovoren. Predvidena dela se ne smejo izvajati v času, ko je pričakovati večjo porabo toplote.
(3) Distributer toplote mora o predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvestiti uporabnike oziroma odjemalce toplote iz prejšnjega odstavka, v primeru, da gre za širši krog odjemalcev toplote, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– del omrežja, ki je v delu;
– začetek in predvideno končanje del;
– načrt omejitev ali prekinitev distribucije toplotne energije;
– seznam odjemnih mest, ki bodo prizadeta.

(1) Če je distributer toplote pozvan, da izvede na distribucijskem omrežju določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na stroške naročnika del po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na uporabnike.
(2) Distributer toplote prične z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi uporabniki.

V primeru motenj ali okvar na distribucijskem omrežju, ki nastanejo kot posledica višje sile ali delovanja tretje osebe, mora distributer toplote v najkrajšem možnem času izvesti izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.

V primeru iz prejšnjega člena lahko distributer toplote, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine distribucijo toplotne energije. O dogodku mora z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj nemudoma obvestiti prizadete odjemalce toplote.

(1) Zaradi izrednih in nepredvidenih del, z namenom zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja, distributer toplote uporabnikom ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi omejene ali prekinjene distribucije toplotne energije.
(2) Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na distribucijskem omrežju, nosi vse stroške potrebnih izrednih in nepredvidenih del ter odgovarja za morebitno nastalo škodo.

Distributer toplote ustavi uporabniku distribucijo toplotne energije po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, če uporabnik:
– moti distribucijo toplotne energije drugim uporabnikom;
– odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo distributerja toplote, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav ali napeljav ki so v lasti oziroma upravljanju distributerja, kadar te naprave povzročajo motnje;
– brez soglasja distributerja toplote priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave, ali če omogoči prek svojih energetskih naprav priključitev energetskih naprav drugih uporabnikov;
– na opomin distributerja toplote ne zniža odjema oziroma oddaje moči oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku;
– onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja toploto brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih;
– v roku, ki ga določi distributer toplote oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave ali napeljave ali odjemalci.

Distributer toplote ustavi uporabniku distribucijo toplotne energije brez predhodnega obvestila, če uporabnik:
– z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje;
– ob pomanjkanju toplote ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema toplote iz distribucijskega omrežja.

(1) Distributer toplote je dolžan uporabnika, ki mu je bila ustavljena distribucija toplotne energije, na njegove stroške ponovno priključiti na omrežje, ko ugotovi, da je uporabnik odpravil razloge za ustavitev distribucije toplotne energije.
(2) Distributer toplote, ki je uporabniku neutemeljeno ustavil distribucijo toplotne energije, mora nemudoma in na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave uporabnika na svoje omrežje.

(1) Distributer toplote ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj uporabnika, zaradi katerih mu je ustavil distribucijo toplotne energije po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila.
(2) Uporabnik, ki mu je distributer toplote neutemeljeno ustavil distribucijo toplotne energije, ima pravico do povračila škode, ki mu je bila s tem povzročena.

Sistemske storitve, ki jih distributer toplote zagotavlja uporabniku v obsegu koriščenja dostopa, so:
– vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja;
– pokrivanje nastalih izgub toplote;
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja.

(1) Vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja vključuje predvsem naslednje aktivnosti:
– načrtovanje distribucijskega omrežja;
– načrtovanje obratovanja distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega omrežja;
– obdelavo podatkov in obračun distribucije toplotne energije in sistemskih storitev;
– izvajanje ukrepov v primeru okvar in poškodb na distribucijskem omrežju;
– izvajanje meritev.
(2) Distributer toplote upravlja distribucijsko omrežje, vključno s priključnimi vodi. V primeru priključitve uporabnika na omrežje mora uporabnik dovoliti distributerju toplote brezplačno uporabo zemljišča in delov stavbe za izgradnjo priključnega voda ter za namestitev merilnih naprav in ostalih priključnih elementov omrežja.

(1) Distributer toplote mora skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere na distribucijskem omrežju.
(2) V okviru tehničnih možnosti je distributer toplote dolžan vzdrževati takšne temperaturne in pretočno-tlačne razmere na distribucijskem omrežju, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje ter zadostne količine toplote vsem odjemalcem toplote.
(3) Za potrebe vodenja distribucijskega omrežja in obračuna storitev ter ugotavljanja količin prevzete toplote v distribucijsko omrežje oziroma predane iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih oziroma odjemnih mestih ustrezne merilne naprave.

(1) Uporabnik mora zagotoviti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v sistemu daljinskega ogrevanja.
(2) Uporabnik mora distributerju toplote omogočiti dostop do naprav in napeljav distributerja toplote, kot tudi do toplotne postaje priključene na distribucijsko omrežje po predhodni najavi, razen v primeru preteče nevarnosti, na način, ki distributerju toplote omogoča uresničevanje naslednjih pravic in dolžnosti:
– odčitavanje merilnih naprav;
– vzdrževanje naprav in napeljav, ki so v upravljanju distributerja toplote;
– evidentiranje in preverjanje tehničnih naprav.

(1) Podatki o zasedenosti distribucijskega omrežja so javni.
(2) Distributer toplote podatke o zasedenosti distribucijskega omrežja ugotavlja na podlagi temperaturnih in pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju, ki izhajajo iz instalirane moči in podatkov iz sklenjenih pogodb o dobavi in odjemu ter izdanih soglasij k priključitvi na distribucijsko omrežje.
(3) Distributer toplote mora podatke o zasedenosti distribucijskega omrežja posredovati morebitnemu uporabniku najkasneje v roku 30 dni po prejemu zahteve za dostop do distribucijskega omrežja.

(1) Krizno stanje na distribucijskem omrežju je vsak nenačrtovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje celotnega distribucijskega omrežja ali njegovega dela in prekinjena ali ustavljena distribucija toplotne energije.
(2) V primeru kriznih stanj distribucijskega omrežja ima distributer toplote pravico in dolžnost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoteno distribucijo toplotne energije.

Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora distributerja toplote in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih organov, izpad električnega omrežja.

(1) Kadar distributer toplote delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do uporabnikov.
(2) V primeru, da višja sila distributerju toplote delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata distributer toplote in uporabnik pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.

Distributer toplote mora preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način obveščati uporabnike o nastanku kriznega stanja ali višje sile.

(1) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije toplotne energije zaradi delovanja višje sile distributer toplote ni odškodninsko odgovoren uporabnikom in odjemalcem toplote ter tretjim osebam.
(2) Distributer toplote je odškodninsko odgovoren, če povzroči krizno stanje.

Pogoje priključitve urejajo splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja.

(1) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega omrežja, ki se priključujejo na distribucijsko omrežje, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje njihovega nemotenega ter varnega delovanja v povezavi z distribucijskim omrežjem. Potrebne minimalne pogoje, katere mora upoštevati izvedbena projektna dokumentacije in katera je osnova za pridobitev soglasja s strani distributerja toplote, poda na zahtevo investitorja distributer toplote.
(2) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega omrežja, ki se priključujejo na distribucijsko omrežje, morajo biti zgrajeni po enakih ali primerljivih tehničnih normativih, kot del distribucijskega omrežja, na katerega se priključujejo in za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje.
(3) Priključitev na distribucijsko omrežje izvede distributer toplote oziroma ustrezno usposobljeni izvajalec, ki pridobi soglasje distributerja toplote. V tem primeru mora nadzor nad izvedbo priključitve obvezno izvesti distributer toplote.

Toplota iz distribucijskega omrežja se lahko uporablja za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode, klimatizacijo ali hlajenje. Za uporabo toplote za druge namene se odjemalec toplote in distributer toplote posebej dogovorita z ustrezno pogodbo.

Distribucijsko omrežje in naprave je mogoče pričeti uporabljati, ko:
– je izdano soglasje za priključitev;
– je sklenjena pogodba o dobavi in odjemu toplote;
– so izvedeni pregledi in preizkusi in so o tem izdana poročila;
– je odjemalec toplote poučen o ravnanju s toplovodnimi napravami in napeljavami;
– so poravnane morebitne finančne obveznosti bodočega odjemalca toplote do distributerja toplote.

Kakovost dobavljene toplote se ugotavlja na odjemnem mestu.

(1) Temperatura ogrevne vode v distribucijskem omrežju se spreminja v odvisnosti od zunanje temperature oziroma od pričakovanega odjema toplote s strani priključenih odjemalcev toplote in toplotnih izgub distribucijskega omrežja. Distributer toplote s pomočjo vzpostavljenega nadzornega sistema spremlja na ključnim mestih distribucijskega omrežja trenutne pretoke, tlake in temperaturo ogrevne vode. Ob upoštevanju ključnih dejavnikov, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na zagotavljanje kakovostne oskrbe odjemalcev toplote oziroma na obratovalni režim distribucijskega omrežja, lahko distributer toplote s pomočjo ustreznega programskega orodja predvidi in operativno vodi optimalen obratovalni režim distribucijskega omrežja.
Pri tem upošteva:
– trenutne in napovedane vremenske razmere,
– akumulacijo toplote v omrežju,
– napoved distribucije toplotnega toka,
– zakasnitve pri transportu toplote v omrežju,
– robne pogoje za proizvodnjo in distribucijo toplote,
– zmožnost upravljanja temperature ogrevne vode v posamičnih dovodnih vejah distribucijskega omrežja,
– zanesljivost oskrbe odjemalcev toplote oziroma zagotavljanje minimalnih dogovorjenih potrebnih ogrevnih parametrov ob hkratni ekonomični proizvodnji in distribuciji toplote.
(2) Sprememba temperature ogrevne vode na odjemnem mestu v odvisnosti od zunanje temperature je razvidna iz temperaturnega diagrama za zunanjo normno temperaturo –18 °C, in je kot priloga sestavni del tega akta. V primeru, ko ima distributer toplote vzpostavljen sistem za ekonomično načrtovanje in upravljanje proizvodnje ter distribucije toplote in/ali hladu, kjer se upoštevajo napovedi potreb po toploti in/ali hladu po posameznih odjemnih mestih, je lahko temperatura ogrevne vode na odjemnem mestu v dovodu ob zagotavljanju minimalnih dogovorjenih potrebnih ogrevnih parametrov na strani odjemalca tudi nižja od temperature, ki jo navaja omenjeni temperaturni diagram.
(3) Najnižja temperatura ogrevne vode, ki jo zagotavlja distributer toplote, znaša na odjemnem mestu v dovodu 65 °C in velja tudi za obdobje izven ogrevalne sezone. Najvišja temperatura ogrevne vode, ki jo zagotavlja distributer toplote, znaša na odjemnem mestu v dovodu 95 °C pri zunanji temperaturi –18 °C.

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.