V skladu s 55. členom in 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Vransko na podlagi 16. člena Statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 24/99 in 38/02) na 20. redni seji dne 3. 11. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Podgrad
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podroben prostorski načrt)
(1) Občinski podroben prostorski načrt Podgrad (v nadaljevanju: OPPN Podgrad) je načrtovan za območje 7.1 kot I. faza ureditve območja PO07-1 opredeljenega z Odlokom o občinskim prostorskim načrtom Občine Vransko (Uradni list RS, št. 38/08).
(2) OPPN Podgrad je izdelalo podjetje ARCHI.KA d.o.o., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana pod zaporedno št. projekta OPPN/2009-004 v februarju 2009. Projekt je sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta.
2. člen
(vsebina)
(1) OPPN Podgrad določa mejo in funkcijo ureditvenega območja opredeljenega kot PO07-1, določa lego, velikost in zmogljivost objektov, opredeljuje potek naprav ter določa pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav na obravnavanem območju, določa vodnogospodarske ureditve in ukrepe za varstvo proti poplavam, opredeljuje pogoje za komunalno urejanje ter določa okoljevarstvene in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri izvajanju prostorskega akta. Poleg že naštetih pogojev in ukrepov OPPN Podgrad določa tudi etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Seznam prilog se nahaja v gradivu OPPN Podgrad iz druge točke 1. člena tega odloka.
(3) Sestavni del OPPN Podgrad so poleg projekta iz druge točke 1. člena tega odloka tudi:
3.1 Hidrološko-hidravlična presoja poplavne varnosti potoka Podgrajščice na območju občinskega prostorskega načrta – I faza, ki ga je pod zaporedno št. projekta 3057/08 izdelalo podjetje Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., Glavni trg 19c, 2000 Maribor;
3.2 Idejna zasnova prometne in komunalne infrastrukture, ki ga je pod zaporedno št. projekt 24/09 izdelalo podjetje Savinjaprojekt, Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec;
3.3 Idejna zasnova načrta elektroinstalacij, ki ga je pod zaporedno št. projekta 69/08 izdelalo podjetje REMCOLA-REMCHEM, d.o.o Cankarjeva 2, 2310 Slovenska Bistrica.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje OPPN Podgrad obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so izvedeni in načrtovani trajni objekti, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovane površine namenjene oddihu, športu in rekreaciji, parcele oziroma dele parcel na katerih so načrtovane druge zelene površine, parcele oziroma dele parcel na katerih so načrtovane druge zelene površine ter ukrepi za zaščito pred poplavami ter parcele oziroma dele parcel na katerih so načrtovani vsi objekti nujno potrebni za izvedbo OPPN Podgrad.
(2) Topografski opis meje ureditvenega območja:
Izhodiščna točka opisa meje območja je točka (T0) na zahodnem delu ureditvenega območja na levem bregu Podgrajščice, kjer vodotok prečka občinska cesta. Opis meje poteka v smeri urinega kazalca.
+--------------+-----------------------------------------------+
|Smer neba |Opis meje |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Zahod |Meja poteka od izhodiščne točke, do novega |
| |odcepa dovoznega priključka na občinsko cesto |
| |v skupni dolžini cca 30 m. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Sever |V celoti meja sledi severnemu robu dovoznega |
| |priključka do površinskega odvodnika zalednih |
| |voda v dolžini cca 150 m. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Vzhod |Na stiku z odvodnikom zalednih voda se meja |
| |obrne proti jugu in poteka v smeri proti jugu |
| |vzdolž dna površinskega odvodnika zalednih |
| |voda v dolžini cca 125 m do izliva le tega v |
| |Podgrajščico. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Jug |Izliv površinskega odvodnika zalednih voda v |
| |Podgrajščico je skrajna jugo vzhodna točka |
| |območja, kjer meja zavije po desnem bregu |
| |Podrajščice nazaj do izhodiščne točke. Meja je |
| |v tem delu dolga cca 190 m. |
+--------------+-----------------------------------------------+
(3) Opis meje ureditvenega območja po parcelah:
Izhodiščno točko opisa meje predstavlja točka T0. Opis meje poteka v smeri urinega kazalca.
+--------------+-----------------------------------------------+
|Smer neba |Opis meje |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Zahod |Meja poteka od izhodišče točke opisa meje |
| |obravnavanega območja proti severozahodu do |
| |obstoječega dovoznega priključka na ureditveno |
| |območje po občinski cesti, ki je površina dela |
| |parcel št. 1311/1. Na skrajni jugozahodni |
| |točki parcele 29/2 se meja usmeri proti |
| |severu, kjer teče vse do skrajne severozahodne |
| |točke parcele 29/2. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Sever |Na severu meja poteka po severnem robu parcele |
| |29/2, vse do stika omenjene parcele s parcelo |
| |15/5 na vzhodu. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Vzhod |Na vzhodu meja poteka po spodnjem robu |
| |obstoječe brežine parcele 15/5 vse do |
| |Podgrajščice, kjer se meja ponovno usmeri |
| |proti zahodu. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Jug |Južna meja poteka po spodnjem robu brežine |
| |vodotoka Podgrajščica. V tem delu meja prečka |
| |parcele 1331, 15/10 in 15/13. |
+--------------+-----------------------------------------------+
(4) Velikost ureditvenega območja:
Površina obravnavanega območja meri približno 1,2 ha površine.
(5) Območje OPPN Podgrad obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, ki so znotraj meje obravnavanega območja in so prikazane v grafični prilogi (glej projekt št. OPPN/2009-004). Obravnavano območje leži na območju katastrske občine Jeronim in vključuje naslednje parcele: 15/5, 15/10, 15/11, 15/12, 15/13, 29/2 in 29/3.
(6) V primeru odstopanja stanja navedenih parcel glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(7) Zemljišča, ki so v občinskem podrobnem prostorskem načrtu zunaj meje obravnavanega območja obsegajo parcele opredeljene v spodnji tabeli.
+----------------------------------------------+---------------+
|Poseg |Parcela |
+----------------------------------------------+---------------+
|Gradnja zadrževalnika zbirnih meteornih vod z |1331 |
|ojezeritvijo iz Podgrajščice | |
+----------------------------------------------+---------------+
|Ureditev brežin Podgrajščice |1331 |
+----------------------------------------------+---------------+
|Rekonstrukcija dovoznega priključka na cesto |1311/1 |
|Jeronim–Vansko | |
+----------------------------------------------+---------------+
(8) Poleg naštetih zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN Podgrad možno vključiti še dodatna zemljišča, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI) in priključkov na njo, na podlagi strokovno preverjenih rešitev izkaže, da je to za racionalizacijo in izvedbo GJI nujno potrebno.
(9) Na obravnavanem območju niso predvidene rušitve obstoječih objektov. Skladno z zasnovo območja se obstoječim objektom spreminja obstoječa namenska raba oziroma se ohranja.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
4. člen
(1) V skladu z Odlokom občinskega prostorskega načrta Občine Vransko (v nadaljevanju: OPN Vransko) je s podrobnejšo namensko rabo prostora obravnavano območje OPPN Podgrad opredeljeno kot območje površin za turizem (BT, ZS).
(2) Območje OPPN Podgrad je deloma namenjeno bivanju, športu in rekreaciji, vodnogospodarskim ureditvam, oddihu ter vsem spremljajočim ureditvam (infrastrukturne ureditve, ureditve zelenih površin) za potrebe daljšega zadrževanja in bivanja turistov na obravnavanem območju. Delno je območje namenjeno tudi zagotavljanju ustreznih pogojev za bivanje skrbnika celotnega športno-turističnega kompleksa.
(3) Na območju OPPN Podgrad so opredeljene naslednje namenske rabe:
+----------------+---------------------------------------------+
|Oznaka območja |Pripadajoča namenska raba prostora/dejavnost |
+----------------+---------------------------------------------+
|S |Obstoječe stanovanjske površine – stanovanja |
| |in pomožni objekti |
+----------------+---------------------------------------------+
|TD |Turistične dejavnosti |
+----------------+---------------------------------------------+
|TD-1 |Območje predvidenih servisnih objektov |
+----------------+---------------------------------------------+
|TD-2 |Območje predvidenih mest za bivalne |
| |prikolice in prometnih površin |
+----------------+---------------------------------------------+
|TD-3 |Območje predvidenih bivakov |
+----------------+---------------------------------------------+
|ZS |Urejene zelene površine |
+----------------+---------------------------------------------+
|ZS-1 |Zelene površine prostočasnih dejavnosti |
+----------------+---------------------------------------------+
|ZS-2 |Zelene površine in ojezeritev za zadrževanja |
| |visokih voda, požarne vode in rekreacije |
+----------------+---------------------------------------------+
|ZD |Druge zelene površine |
+----------------+---------------------------------------------+
|ZD-1 |Zelene površine za šotorišča |
+----------------+---------------------------------------------+
(4) Znotraj območja predvidene ureditve z možnimi tolerancami se objekti razporejajo skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe ter možnimi tolerancami v rabi. Zasnova celotnega območja dosledno upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora so sestavni del tega odloka.
(5) Na obravnavanem območju OPPN Podgrad so dopustne le tiste dejavnosti, ki so skladne z veljavnim Odlokom OPN Vransko, določene z Odlokom OPPN Podgrad ter v skladu z veljavnimi predpisi okoljevarstveno sprejemljive in potrebne za bivalni turizem in stanovanje.
(6) Obravnavano območje v svojem južnem delu, kjer meji na potok Podgrajščico, posega na zemljišče, ki ga potok poplavi. Poplavna ogroženost je v območju meje tega OPPN Podgrad majhna, globina poplavne vode pa pri stoletnih vodah manjša od 0,5m.
Poplavne vode, katerih obseg in višina je bila ugotovljena z Elaboratom hidrološko-hidravlična presoja poplavne varnosti potoka Podgrajščice na območju OPPN Podgrad–1. faza, št. projekta 3057/08 podjetja VGB d.o.o. Maribor ne segajo na območje obstoječih in predvidenih objektov namenjenih bivanju in spremljajočim dejavnostim in ga ne ogrožajo.
Za zaščito pred visoko vodo predvsem nižje ležečih zemljišč od območja urejanja z OPPN Podgrad se za zagotovitev ustreznega zadrževanja poplavnih voda, zadrževanja meteorne vode iz objektov in utrjenih površin območja urejanja, zagotavljanja požarne vode in možne rekreacije ob vodi skladno z Elaboratom hidrološko-hidravlična presoja poplavne varnosti potoka Podgrajščice na območju OPPN Podgrad–1. faza, št. projekta 3057/08 z izvede zadrževalnik s površino cca 0,6 ha, ki se ga izvede izven območja poplavnih voda.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
5. člen
(splošni pogoji za urbanistično in arhitektonsko ureditev objektov)
(1) Osnovno izhodišče za umeščanje dejavnosti na območje predvidenega OPPN Podgrad so:
– obstoječe prostorske omejitve (varstveni pas občinske ceste, varovalni pas Podgrajščice …);
– poplavno območje;
– pretežno raven teren ureditvenega območja;
– obstoječe vizure v smeri proti graščini Podgrad;
– obstoječ stanovanjski objekt in drugi objekti v osrednjem delu obravnavanega območja;
– obstoječa komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija …);
– obstoječa prometna infrastruktura;
– obstoječe in predvideno visokonapetostno elektro omrežje
(2) Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje eno ali več stavbišč. Znotraj vsakega območja so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječe stanovanjske površine (S) se povzema obstoječa raba.
(3) Na območju novih stavbnih zemljišč so s pomočjo gradbenih linij posebej opredeljene površine za gradnjo objektov (območja maksimalnih gabaritov objektov) ter določeni drugi posebni ali dodatni pogoji. Z načrtovano ureditvijo se zagotovi dostop in dovoz do Podgrajščice po obstoječem dovoznem priključku pri čemer tudi že zgrajen nadstrešek –objekt 6 nad obstoječimi parkirišči ni ovira za vzdrževanje vodotoka.
(4) Pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov so:
– predpisani odmiki gradbene linije od prometnic, sosednjih parcel in objektov;
– nizki preprosto členjeni gabariti objektov;
– predpisana členitev fasade, ki je možna le do maksimalnih gradbenih linij;
– določen višinski gabarit objektov, ki je predpisan z etažnostjo objektov – predvideni novi objekti ne smejo bistveno presegati višine obstoječih objektov;
– zagotovitev dovozov, parkirnih mest in dostopov za invalide in starejše ljudi v servisnih objektih;
– ustrezne manipulativne in dovozne površine ter ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce;
– uvozi na stavbna zemljišča so možni le na predpisanih mestih;
– dovoljena je klasična in montažna gradnja objektov;
– strešna konstrukcija se uskladi s funkcijo objektov ter z obstoječimi objekti;
– fasade se oblikujejo sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov;
– dovoljeni so naslednji materiali:
1. za konstrukcijo: beton, opeka, les;
2. za fasado: les, omet, steklo in sodobni obložni materiali;
3. za strešno kritino: les, opečni strešnik.
Uporaba materialov mora biti poenotena, fasade pa naj bodo v barvni lestvici nevtralnih svetlih tonih naravnih barv (odtenki rjave, sive, bele barve …).
6. člen
(splošni pogoji za krajinsko ureditev)
Osnovno izhodišče za umeščanje dejavnosti na območje predvidenega OPPN Podgrad so enaka izhodiščem 1. točke 5. člena tega odloka. Pri krajinskem urejanju pa je treba upoštevati naslednje:
– proste zelene površine morajo biti ustrezno zasajene (trata, ustrezna zasaditev);
– na območjih TD in ZS morajo biti zagotovljene tudi ustrezne površine za igro otrok;
– za parkirišča in mesta predvidena za bivalnike se predvidi osenčenje z ozelenitvijo, pri čemer mora izbor drevnine slediti značilnostim širšega prostora;
– na območja ZD in ZS je možem le peš dostop in dovoz z urgentnimi in interventnimi vozili;
– dovoljeni so naslednji materiali: prod, pesek, les, tlakovci, asfalt;
– materiali morajo biti med seboj usklajeni;
– izbor rastlin v zasaditvi mora slediti značilnostim avtohtonega rastja na obravnavanem območju.
7. člen
(drugi pogoji)
Sprememba obstoječe podrobnejše namenske rabe prostora na območju je možna za potrebe turistične dejavnosti oziroma potrebe dejavnosti skrbnika turističnega območja.
8. člen
(podrobni pogoji za oblikovanje objektov in krajinsko ureditev)
(1) Predpisani gabariti in pogoji za oblikovanje objektov po posameznih območjih predvidenih z OPPN Podgrad so naslednji:
+--------------+-----------------------------------------------+
|Oznaka območja|Gabariti in pogoji za oblikovanje |
+--------------+-----------------------------------------------+
|S |Dopustna gradnja: Dopustne prenove, obnove ter |
| |redna vzdrževalna in investicijska dela na |
| |obstoječih z ustreznim dovoljenjem zgrajenih |
| |objektih. Dozidave in nadzidave tako zgrajenih |
| |objektov so dovoljene s predpisanimi faktorji |
| |izrabe prostora in le v primeru, kadar se |
| |objekti rekonstruirajo za potrebe bivanja, |
| |skrbnika območja oziroma turizma. V primeru |
| |prezidav in nadzidav se tlorisna površina |
| |objektov ne sme povečati za več kot 30%, |
| |višinski gabariti pa ne smejo preseči višine |
| |najvišjega objekta znotraj območja. Sprememba |
| |namembnosti zakonito grajenih stavb je |
| |dovoljena le v skladu z namembnostjo območja |
| |oziroma v skladu z dopustnimi dejavnostmi. Pri |
| |tem se lahko v okviru predpisane rabe umeščajo |
| |dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih |
| |obremenitev na okolje. Postavitev novih |
| |pomožnih objektov je dopustna pod pogoji |
| |določenimi v OPPN. |
| |Poleg prenove, dozidave in nadzidave je na |
| |območju dovoljena gradnja novih objektov tudi |
| |kot legalizacija obstoječih že zgrajenih |
| |objektov in njihova prestavitev na |
| |sprejemljivo mikro lokacijo (objekt 6a). |
| |Tlorisni gabariti: |
| |Dopustni maksimalni tlorisni gabariti objektov |
| |ne smejo presegati 30% povečanja tlorisnih |
| |gabaritov obstoječih objektov. S povečanjem |
| |tlorisnega gabarita se morajo ohraniti |
| |pravokotni tloris objekta ter razmerje med |
| |površino in prostornino objekta. Tloris mora |
| |biti podolgovat in z razmerjem stranic 1:1,2 |
| |do 1:2,5. Gradbene linije objektov morajo |
| |slediti gradbeni liniji sosednjih objektov, |
| |slemena streh pa morajo biti usklajena z |
| |ostalimi stavbami znotraj stavbnega kompleksa. |
| |Tloris objekta mora biti preprost. Polkrožni |
| |ali drugi izzidki niso dopustni. |
| |Dopustna etažnost objektov: |
| |Na območju obstoječih objektov so dopustni |
| |objekti brez kleti oziroma objekti, ki so |
| |delno podkleteni. Dopustni višinski gabariti |
| |so: P+0, P+IP P+M, P+1+M in P+1+IP, brez kleti |
| |ali delno podkletitvijo. Maksimalni dovoljeni |
| |višinski gabariti obstoječih že zgrajenih |
| |objektov so naslednji: |
| |Objekt 2: (K)+P+1+M oziroma cca13 m merjeno od |
| |tal do najvišje točke slemena strehe objekta; |
| |Objekt 4: (K)+P+M oziroma cca 12 m; |
| |Objekt 3 in 6: P+0 oziroma cca 7 m; |
| |Objekt 6a: P+M oziroma 9 m; |
| |Streha: |
| |Dopustna je dvokapna streha z naklonom med 35– |
| |42o. |
| |Materiali in barve: |
| |Pri prenovi objektov in izbiri barve in |
| |materialov imajo prednost naravni oziroma |
| |avtohtoni materiali ter okolju prilagojene |
| |barve. Za gradnjo so dovoljeni naslednji |
| |materiali: omet, les, beton, steklo ter |
| |sodobni obložni materiali. Uporaba materialov |
| |in barv znotraj ureditvenega območja mora biti |
| |poenotena. |
| |Pomožni objekti: |
| |Dovoljene gradnje in postavitve pomožnih |
| |objektov za lastne potrebe, predvsem ograj, |
| |nadstreškov in vrtnih ut, posameznih začasnih |
| |enostavnih objektov ter urbane opreme. Pomožni |
| |objekti se lahko izvajajo v okviru meril za |
| |pozidanost oziroma v skladu z dovoljenim |
| |faktorjem izrabe (FI), pri čemer morajo ti |
| |objekti slediti oblikovalskim značilnostim |
| |območja, kjer se nahajajo. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|TD-1 |Dopustna gradnja: D opustna nova gradnja, |
| |prenove, obnove ter redna vzdrževalna in |
| |investicijska dela na obstoječih z ustreznim |
| |upravnim dovoljenjem zgrajenih objektih. |
| |Dozidave in nadzidave zgrajenih objektov so |
| |dovoljene s predpisanimi faktorji izrabe |
| |prostora in le v primeru, kadar se objekti |
| |rekonstruirajo za potrebe turizma oziroma |
| |dejavnost skrbnika območja. V primeru prezidav |
| |in nadzidav se tlorisna površina objektov ne |
| |sme povečati za več kot 30%, višinski gabariti |
| |nadzidanih objektov pa ne smejo preseči višine |
| |najvišjega že zgrajenega objekta znotraj |
| |območja. Spremembe namembnosti zakonito |
| |grajenih stavb so dovoljene le v skladu z |
| |namembnostjo območja oziroma v skladu z |
| |dopustnimi dejavnostmi obstoječimi. Pri tem se |
| |lahko v okviru predpisane rabe umeščajo |
| |dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih |
| |obremenitev na okolje. Postavitev novih |
| |pomožnih objektov dopustna pod pogoji |
| |določenimi v OPPN. |
| |Poleg prenove je na območju dovoljena gradnja |
| |novih objektov tudi kot legalizacija |
| |obstoječih že zgrajenih objektov in le v |
| |primeru, kadar se objekti namenijo izključno |
| |za potrebe turizma, športa in rekreacije. |
| |Poleg omenjenega je dopustna tudi prenova, |
| |obnova ter redna vzdrževalna in investicijska |
| |dela na obstoječem objektu 7, ki je bil |
| |zgrajen pred letom 1967 in zaradi obstoječih |
| |in predvidenih ureditev ne ovira vzdrževanje |
| |Podgrajščice. Rekonstrukcija obstoječega |
| |objekta je dovoljena s predpisanimi faktorji |
| |izrabe prostora. V primeru prezidave se |
| |tlorisna površina objektov ne sme povečati za |
| |več kot 30%, višinski gabariti pa ne smejo |
| |preseči obstoječega. Sprememba namembnosti |
| |zgrajenega objekta je dovoljena le v skladu z |
| |namembnostjo območja oziroma v skladu s |
| |potrebami območja. V kolikor se spremeni v |
| |objekt s sanitarijami se obenem obvezno s |
| |projektno dokumentacijo rešuje tudi odvajanje |
| |in čiščenje odpadnih voda skladno s predpisi. |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Dopustne dejavnosti: |
| |Dopustne so mirne poslovne in storitvene |
| |dejavnosti. |
| |Tlorisni gabariti: |
| |Dopustni maksimalni tlorisni gabariti objektov |
| |ne smejo presegati 30% povečanja tlorisnih |
| |gabaritov obstoječih objektov. S povečanjem |
| |tlorisnega gabarita se morajo ohraniti |
| |pravokotni tloris objekta ter razmerje med |
| |površino in prostornino objekta. Tloris mora |
| |biti podolgovat in z razmerjem stranic 1:1,2 |
| |do 1:2,5. Velikostna razmerja in oblika |
| |objektov je razvidna iz grafike. Gradbene |
| |linije objektov morajo sledi gradbeni liniji |
| |sosednjih objektov, slemena streh pa morajo |
| |biti usklajena z ostalimi stavbami znotraj |
| |stavbnega kompleksa. Tloris objekta mora biti |
| |preprost. Polkrožni ali drugi izzidki niso |
| |dopustni. |
| |Dopustna etažnost objektov: |
| |Na območju so dopustni objekti brez kleti |
| |oziroma le delno podkletitvijo. Dopustni |
| |višinski gabariti so: P+0, P+IP, P+M, P+1+M in |
| |P+1+IP, brez kleti ali delno podkletitvijo. |
| |Maksimalni dovoljeni višinski gabariti |
| |objektov so naslednji: |
| |Objekt 1: P+1+IP oziroma 12 m merjeno od tal |
| |do najvišje točke slemena strehe objekta. |
| |Objekt 1/1: P+1+M, P+1+IP oziroma 12 m merjeno |
| |od tal do najvišje točke slemena strehe |
| |objekta. |
| |Objekt 5 in 7: P+IP oziroma 6 m merjeno od tal |
| |do najvišje točke slemena strehe objekta. |
| |Streha: |
| |Dopustna je dvokapna streha z naklonom med 35– |
| |42o. |
| |Materiali in barve: |
| |Pri prenovi objektov in izbiri barve in |
| |materialov imajo prednost naravni oziroma |
| |avtohtoni materiali ter okolju prilagojene |
| |barve. Za gradnjo so dovoljeni naslednji |
| |materiali: omet, les, beton, steklo ter |
| |sodobni obložni materiali. Uporaba materialov |
| |in barv znotraj ureditvenega območja mora biti |
| |poenotena. |
| |Pomožni objekti: |
| |Dovoljene gradnje in postavitve pomožnih |
| |objektov za dopolnitev turistične ponudbe, |
| |izboljšanje bivanjskega standarda oziroma |
| |dejavnosti skrbnika območja, začasnih objektov |
| |kot so tribune in šotori ter postavitev urbane |
| |opreme. Pomožni objekti se lahko izvajajo v |
| |okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z |
| |dovoljenim faktorjem izrabe (FI), pri čemer |
| |morajo ti objekti slediti oblikovalskim |
| |značilnostim območja, kjer se nahajajo. |
| |Pozidanost: |
| |Ob upoštevanju faktorjev izrabe je dovoljena |
| |maksimalna pozidanost 80% parcele. Obvezna je |
| |ureditev utrjenih površin za servisna vozila |
| |in zasaditev prostih zelenih površin. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|TD-2 |Dopustna gradnja: Dopustna gradnja inženirskih|
| |ukrepov za postavitev bivalnih enot, bivalnih |
| |prikolic ter nova gradnja bivalnih enot na |
| |zanje predpisanih mestih v skladu s |
| |prevladujočo dejavnostjo območja. Možna je |
| |gradnja ekološkega otoka (objket 13) z |
| |nadstrešnico in nadstreškov nad parkirišči za |
| |zašito vozil. |
| |Dopustne dejavnosti: |
| |Dopustne dejavnosti so namenjene začasnemu |
| |kratkotrajnemu ali dolgotrajnemu bivanju |
| |turistov. |
| |Tlorisni gabariti: |
| |Maksimalni tlorisni gabarit objekta se |
| |prilagodi prostoru namenjenemu eni enoti. |
| |Gabariti so različni glede na predvideno |
| |bivalno enoto, kontejner. Zunanji prostori se |
| |glede na velikost zemljišča namenjenega za |
| |grajeno enoto poljubno kombinirajo in |
| |prilagodijo predvideni strukturi teh enot. |
| |Lokacije za umestitev grajene oziroma pomične |
| |enote so fiksne. Ureditev površin kamor se |
| |postavljajo bivalniki se urejajo skladno z |
| |določili krajinske ureditve območja. Površine |
| |za postavitev teh enot morajo biti utrjene in |
| |urejene tako, da njihova postavitev nima |
| |vpliva na okolje. Do lokacij bivalnih enot |
| |mora biti omogočena priključitev na cestno |
| |omrežje, na električno omrežje in v kolikor |
| |tudi na vodovod mora biti urejeno odvajanje |
| |odpadnih voda. |
| |Dopustna etažnost objektov: |
| |Predvideni objekti so dopustni brez kleti. |
| |Dopustni višinski gabariti so: P+0, P+M. |
| |Maksimalni dovoljeni višinski gabarit je |
| |naslednji: |
| |Objekt 9: do 9 m merjeno od tal do najvišje |
| |točke slemena strehe objekta. |
| |Objekt 13: P, nadstrešek ekološkega otoka. |
| |Streha: |
| |Dopustna je ravna, enokapna in dvokapna streha |
| |z naklonom med 25-42o. |
| |Materiali in barve: |
| |Pri gradnji in prenovi objektov imajo prednost |
| |naravni oziroma avtohtoni materiali ter okolju |
| |prilagojene barve. Za gradnjo so dovoljeni |
| |naslednji materiali: opeka, malta, les, beton, |
| |steklo ter sodobni obložni materiali. |
| |Uporaba materialov in barv znotraj |
| |ureditvenega območja mora biti poenotena. |
| |Pomožni objekti: |
| |Dovoljene so gradnje in postavitve pomožnih |
| |objektov kot prizidki k bivalnim enotam. Poleg |
| |tega je na obravnavanem območju dopustna tudi |
| |postavitev šotorov in urbane opreme. Enostavni |
| |objekti pa se lahko izvajajo v okviru meril za |
| |pozidanost oziroma v skladu z dovoljenim |
| |faktorjem izrabe (FI), pri čemer morajo ti |
| |objekti slediti oblikovalskim značilnostim |
| |območja, kjer se nahajajo. Maksimalni dopustni |
| | |
| |maksimalni višinski gabarit kapi je 2,5 m. m2, |
| |Streha pomožnih je lahko ravna, enokapana ali |
| |dvokapna, pri čemer mora biti ta oblikovalsko |
| |usklajena z širšim prostorom in mora imeti |
| |zagotovljeno odvajanje meteorne vode. |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Pozidanost: |
| |Ob upoštevanju faktorjev izrabe je dovoljena |
| |maksimalna pozidanost 80% območja. Obvezna je |
| |ureditev utrjenih površin in zasaditev prostih |
| |zelenih površin. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|TD-3 |Dopustna gradnja: Dopustna gradnja inženirskih|
| |ukrepov za postavitev bivalnih šotorov ter |
| |nova gradnja bivakov, priključki na |
| |gospodarsko javno infrastrukturo in peš |
| |dostopi, oprema igrišč in podobno. |
| |Dopustne dejavnosti: |
| |Dopustne dejavnosti so namenjene začasnemu |
| |kratkotrajnemu in dolgotrajnemu bivanju, |
| |športu, igri in rekreaciji. |
| |Tlorisni gabariti: |
| |Tlorisni gabarit bivaka ne sme presegati |
| |predpisanega gabarita v idejnem projektu. |
| |Dopustna etažnost objektov: |
| |Na območju predvidenih bivakov in šotorišč je |
| |dopustna gradnja kleti in postavitev bivakov. |
| |Dopustni višinski gabarit je K, P oziroma K+P. |
| |Klet mora biti vkopana. |
| |Streha: |
| |Za klet dopustna ravna streha z minimalnim |
| |naklonom 1–2% naklonom. Za bivak dopustna |
| |dvokapna streha z naklonom med 30–60o. |
| |Materiali in barve: |
| |Pri gradnji in prenovi objektov imajo prednost |
| |naravni oziroma avtohtoni materiali ter okolju |
| |prilagojene barve. Za gradnjo so dovoljeni |
| |naslednji materiali: opeka, malta, les, beton, |
| |steklo ter sodobni obložni materiali. Uporaba |
| |materialov in barv znotraj ureditvenega |
| |območja mora biti poenotena. |
| |Pomožni objekti: |
| |Dovoljene gradnje in postavitve pomožnih |
| |objektov. Poleg tega je na obravnavanem |
| |območju dopustna tudi postavitev urbane |
| |opreme. Objekti se lahko izvajajo v okviru |
| |meril za pozidanost oziroma v skladu z |
| |dovoljenim faktorjem izrabe (FI), pri čemer |
| |morajo ti objekti slediti oblikovalskim |
| |značilnostim območja (bivakov) kjer se |
| |nahajajo. Maksimalni dopustni tlorisni gabarit |
| | |
| |višinski gabarit kapi je 2,5 m. Streha |
| |pomožnih objektov je lahko ravna, enokapana |
| |ali dvokapna, pri čemer mora biti ta |
| |oblikovalsko usklajena s širšim prostorom. |
| |Pozidanost: |
| |Ob upoštevanju faktorjev izrabe je dovoljena |
| |maksimalna pozidanost 60% parcele. Obvezna je |
| |ureditev utrjenih površin dostopov in |
| |zasaditev prostih zelenih površin. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|ZD-1 |Dopustna gradnja: Dopustna gradnja inženirskih|
| |ukrepov za postavitev šotorov ter gradnja peš |
| |dostopov in priključkov na omrežja |
| |infrastrukture za potrebe servisiranja |
| |območja. |
| |Gradnja pomožnih objektov ni dovoljena. |
| |Dopustne dejavnosti: |
| |Dopustne dejavnosti namenjen začasnemu, |
| |kratkotrajnemu in dolgotrajnemu bivanju |
| |turistov. |
| |Ostali pogoji: |
| |Površine namenjen šotorišču morajo biti |
| |utrjene in ustrezno osončene. Naklon terena |
| |mora biti zaradi odvodnjavanja površinske vode |
| |z minimalnim naklonom med 2–5%. Zagotovljena |
| |mora biti minimalna površina za postavitev |
| | |
| |območje predvideno za kampiranje mora biti |
| |ustrezno zasajeno. Zasaditev mora upoštevati |
| |splošne krajinske značilnosti območja. Pri |
| |zasaditvi naj se v izboru rastlin naj se v |
| |izboru rastlin uporabljajo predvsem avtohtone |
| |vrste. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|ZS-1 |Dopustna gradnja: Dopustna gradnja inženirskih|
| |ukrepov za postavitev športnih in |
| |rekreacijskih pripomočkov ter igral za otroke |
| |– za prostočasne dejavnosti oziroma |
| |pripomočkov kmetijske pridelave in zemljank |
| |(objekt 8) ter urejeno skladiščenje pridelkov, |
| |gradnja peš dostopov, interventnih dovozov ter |
| |drugih ureditev namenjenih območju, ki niso |
| |namenjene bivanju ter njihovo višina ne |
| |presega 4 m, merjeno od terena do najvišje |
| |točke oziroma je še dopustna zaradi visoko |
| |napetostnega elektro omrežja. |
| |Dopustna je gradnja pomožnih objektov za |
| |lastne potrebe, pomožnih objektov, vadbenih |
| |objektov. |
| |Dopustne dejavnosti: |
| |Dopustne dejavnosti namenjen oddihu, igri, |
| |rekreaciji zadrževanju na prostem oziroma |
| |skladiščenju za potrebe kmetijsko gozdarske |
| |dejavnosti kmetije v kolikor je to pretežna |
| |dejavnost območja urejanja. |
| |Ostali pogoji: |
| |Površine namenjene prostočasnim dejavnostim |
| |morajo biti urejena skladno s pravilniki in |
| |normativi za načrtovanje teh dejavnosti. Izbor |
| |igral in pripomočkov za športne in |
| |rekreacijske aktivnosti naj bo raznovrsten in |
| |naj vzpodbuja različne vidike oddiha – |
| |kreativnost, koordinacijo, premagovanje |
| |straha, druženje… Pripomočki za prostočasne |
| |dejavnosti naj bodo iz naravnih materialov ter |
| |ustrezno A testirani. Postavijo se na ustrezno |
| |utrjeno površino, pod igrali pa ne sme biti |
| |trave. Območje naj bo parkovno urejeno. |
| |Odcedne vode iz utrjenih površin se morajo |
| |pred iztokom v vodotok predhodno ustrezno |
| |očistiti. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|ZS-3 |Dopustna gradnja: Dop ustna gradnja |
| |zadrževalnika visokih voda in zbirnih |
| |meteornih vod obravnavanega območja v obliki |
| |ojezeritve, ki bo služila tudi kot dopolnitev |
| |rekreacijskih površin ob vodi ter zalogi |
| |požarne vode. Dno ojezeritve je pod dnom |
| |Podgrajščice. Na območju predvidene ojezeritve |
| |je dovoljena tudi gradnja sprehajalnih poti in |
| |površin namenjenih prostočasnim dejavnostim. |
| |Sprememba namembnosti obstoječega objekta je |
| |dovoljena le v skladu z namembnostjo območja |
| |oziroma v skladu s predpisano dopustno rabo |
| |prostora – tudi v ribnik za kar se izdela |
| |predpisana projektna dokumentacija z vsemi |
| |soglasji za pridobitev gradbenega dovoljenja |
| |za tovrstne objekte. Dopustna tudi gradnja |
| |objektov urbane opreme. |
| |Dopustne dejavnosti: |
| |Dopustne dejavnosti namenjene oddihu in |
| |zadrževanju na prostem. |
| |Ostali pogoji: |
| |Območje prostočasnih dejavnosti naj bo |
| |parkovno urejeno. Poti naj bodo utrjene in |
| |izvedene iz naravnih materialov. Zasaditev naj |
| |sledi splošnim krajinskim značilnostim |
| |območja, izbor rastlin pa naj zajema predvsem |
| |avtohtone vrste dreves in grmovnic. Pred |
| |izvedbo zasaditve naj se izdela krajinski |
| |načrt obravnavanega območja. Urbana oprema naj |
| |bo prilagojena značilnostim celotnega območja. |
| |Zadrževalnik-ojezeritev naj bo naravnih oblik. |
| |Velikost zadrževalnika naj se prilagodi |
| |količini zbirnih meteornih voda obravnavanega |
| |območja in izven območja poplavnih voda. |
| |Brežine zadrževalnika naj bodo naravno |
| |oblikovane, zatravljene oziroma zasajene. |
| |Zaradi samočistilne sposobnosti zadrževalnika, |
| |naj se z ustrezno obrežno zasaditvijo in favno |
| |ustvarijo stabilne ekološke razmere. Izbor |
| |rastlin na obrežju naj se določi s krajinskim |
| |načrtom. Naklon brežin se uredi skladno z |
| |idejno zasnovo. Do vode naj bodo urejeni |
| |ustrezni dostopi. Ob vodi so lahko urejeni |
| |tudi pomoli. |
+--------------+-----------------------------------------------+
(2) Kota za gradnjo objektov se določi na osnovi kote prometnih površin, ker so vsi objekti izven območja vpliva vodotoka Podgrajščice, zadrževalnik – ojezeritev pa preprečuje razlivanje visokih voda dolvodno, kar je razvidno iz Elaborata hidrološko-hidravlične presoje poplavnih voda potoka Podgrajščice.
9. člen
(stavbna zemljišča in parcelacija)
(1) Z OPPN Podgrad so določena stavbna zemljišča v enotah podrobne namenske rabe, katerih meja lahko na novo določa tudi parcelne meje na obravnavanem območju.
(2) Stavbna zemljišča obsegajo zemljišča znotraj predvidenih enot podrobne namenske rabe.
(3) Stavbna zemljišča v območju S bodo urejena z dovoznim priključkom, parkirnimi površinami, peš dostopi ter zelenicami. Utrjene površine bodo asfaltirane oziroma tlakovane (travne plošče).
(4) Dovozi do ostalih stavbišč-enot ureditvenega območja so predvideni le servisni in urgentni razen za območje TD-2 in TD-1.
(5) Dovozi do vseh objektov so označeni v grafičnih prilogah. Za obstoječe objekte se v največji možni meri ohranja obstoječe dovoze in dostope in so določeni v grafični prilogi tega odloka.
(6) Vhodi v objekte se oblikujejo poljubno vendar smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.
11. člen
(zelene površine)
(1) Urejanje odprtih zelenih površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora, predvsem zaradi vidne izpostavljenosti območja v smislu varovanja vizure v odnosu do graščine Podgrad.
(2) Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo območja. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Uredijo se v obliki parka in v neformalni zasnovi. Izbor drevesnih in grmovnih vrst naj sledi avtohtonemu rastju. Zasaditev se podrobneje obdela v projektni dokumentaciji za izvedbo.
(3) Glede na značilnosti krajinske zasnove območja ter zasajevanja je obravnavano območje razdeljeno v več območij zelenih površin:
1. zelene površine za prostočasne –športno rekreacijske dejavnosti in igro otrok (ZS-1);
2. zelene površine zadrževanja visokih voda, požarne vode in rekreacije ob vodi (ZS-3);
3. zelene površine za šotorišča (ZD-1);
4. območje mirujočega prometa in dovoznih priključkov z urejenimi zelenicami za območja S, TD-1, TD-2, ZD-1.
Pogoji za urejanje so določeni v 8. členu tega odloka.
VI. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA
12. člen
(splošno)
(1) Za vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo in ojezeritev je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati idejne projekte, zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo se mora izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam ter v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi ter speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Načrtovano priključevanje stavbnih zemljišč na gospodarsko javno infrastrukturo obsega: dovoz, vodovod za sanitarno in požarno vodo, kanalizacijo odpadnih voda, elektriko, zunanjo razsvetljavo in lahko telefon in kabelsko TV skladno s tem odlokom. Zagotovi se izgradnja skupne kurilnice na biomaso ter izgradnja topolovodnega omrežja z zagotovitvijo priključevanja vseh objektov. Lastna kurišča namenjena ogrevanju niso dovoljena.
(5) Vse stavbe je skladno z njihovo rabo potrebno priključiti na javno gospodarsko infrastrukturo.
13. člen
(cestno omrežje)
(1) Glavni dovoz in dostop na območje se ureja s priključkom lokalne ceste Podgrad–Vransko severno od Podgrajščice. Dostop do obstoječega poselitvenega območja in novega turističnega območja se ureja preko skupnega dovoza, kjer je urejeno tudi manjše parkirišče (8 parkirnih mest). Dovoza sta optično ločena z ekološkim otokom, ki se nahaja ob lokalni cesti.
(2) Na obravnavanem območju je po lokalni cesti predvidena omejitev hitrosti prometa 50 km/h, znotraj obravnavanega območja pa na 30 km/h.
(3) Osrednjo prometnico obravnavanega območja predstavlja cesta, ki od priključka na lokalno cesto prometno povezuje osrednji del turističnega območja. Cesta je široka največ 6,0 m in s hodnikom za pešce na eni strani širine do največ 1.5 m. Osrednja cesta je v celoti asfaltirana in je dvosmerna.
(4) Ob osrednji cesti se nahaja tudi prostor za postavitev bivalnikov in bivalnih prikolic. Na omenjenem območju je predvidenih 9 parkirnih mest širokih 9 m in dolgih 16 m. Predvideno mesto za bivalno prikolico je deljeno na dva dela – tlakovani in zeleni. Tlakovani del je namenjen parkiranju avtomobilov in prikolic. Ta mora biti širok vsaj 4,0 m. Zeleni, travnati del, pa je namenjen postavitvi klopi, miz … Ta mora biti širok vsaj 3,0 m. Parkirna mesta oziroma prostor za prikolice je zaradi lažjega odvijanja prometa urejen pod kotom 50 stopinj. Cesta severno od predvidenega mesta za prikolice je enosmerna in široka 3,0 m.
(5) S sanacijo območja se rekonstruirajo vse obstoječe utrjene površine namenjene motornemu prometu. Na novo se oblikujejo tudi vsi dovozi.
(6) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki. Parkirne površine so tlakovane in urejene z oljnimi lovilci.
(7) Dovozi in dostopi znotraj posameznih območij urejanja se urejajo skladno z ureditvijo mirujočega prometa. Ceste oziroma dovozni priključki morajo biti skladni z določili tega odloka. Radiji cest, ki napajajo območje morajo omogočati normalno dostavo ter neoviran interventni dostop.
(8) Za predvideno novo cesto, dovozni priključek in rekonstrukcijo obstoječega je treba izdelati PGD, PZI projekte skladno z OPPN Podgrad. Pri izdelavi projektne dokumentacije za cestno omrežje je nujna tudi izdelava projektne dokumentacije za zunanjo ureditev. Pri projektiranju in izvedbi prometne infrastrukture je potrebno upoštevati idejni projekt, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti na dokumentacijo soglasje upravljavca.
14. člen
(vodovod)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena širitev obstoječega vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljalo oskrbo območja s pitno vodo. Na obstoječo vodovodno omrežje se bo sekundarni vod navezoval preko primernega vodovoda, ki poteka vzporedno z regionalno cesto.
(2) Napajanje predvidenih objektov s pitno vodo bo izvedeno z internimi priključki, ki bodo izvedeni z zunanjimi vodomernimi jaški. Le-ti se namestijo znotraj stavbnih zemljišč predvidenih objektov.
(3) Z vodovodnim omrežjem za pitno vodo je zasnovano vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara. Na območju je predviden en nadzemni hidranti tako, da bo omogočeno gašenje objektov. Hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektni dokumentaciji gospodarske javne infrastrukture. Za požare je predviden tudi manjši zadrževalnik, ki je predviden jugovzhodno od obstoječega stavbnega kompleksa.
(4) Novo vodovodno omrežje za pitno in požarno vodo se izvede skladno z IDZ št. 24/09 za komunalno infrastrukturo podjetja Savinjaprojekt.
(5) Za predvideno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in pri izvedbi vodovodnega omrežja upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti na dokumentacijo soglasje upravljavca.
15. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na območju je predviden ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Odpadne vode bodo z mrežo fekalnih kanalov priključene na manjšo čistilno napravo, ki bo dimenzionirana za potrebe celotnega območja predvidene ureditve – ČN 80 PE, pretočne vode pa bodo speljane v vodotok Podgrajščico.
(2) Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v meteorno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno. Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin – parkirni platoji vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike ter preko separatorja ogljikovodikov v meteorno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno. Meteorne vode se preko sistema meteornih kanalov priključujejo na kanal, ki poteka v ojezeritev zadrževalnika in preko njegovega preliva v potok Podgrajščico.
(3) Meteorne vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem meteorne kanalizacije in zadrževane v predvidenem zadrževalniku v območju ZS-3 pred izpustom v Podgrajščico.
(4) Cevi meteorne in fekalne kanalizacij so take, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
(5) Revizijski jaški se vgrajujejo kot prefabricirani sistemski revizijski jaški z litoželeznimi pokrovi. Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
(6) Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov. Vgradijo se vodotesni povozni betonski požiralniki.
(7) Kanalete so tipske z litoželezno rešetko.
(8) Vse meteorne vode asfaltnih parkirnih površin se vodijo preko separatorja olj. Separator je izdelan in dimenzioniran v skladu s standardom SIST EN 858. Separator je dimenzioniran za očiščenje eventuelno onesnaženih padavinskih vod. Separator je opremljen s plovcem z avtomatskim zapiralom.
(9) V meteorno kanalizacijo se bodo stekale padavinske vode s streh objektov, ter povoznih in manipulacijskih površin. Vode iz strešin in utrjenih površin se vodijo na meteorni kanal preko peskolovov. Odvod meteorne vode iz strešin in utrjenih površin se izvede skladno z 92. členom Zakona o vodah na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih vod z urbanih površin. Meteorne vode se vodijo preko meteornega kanala v zadrževalni bazen nad koto stalne ojezeritve 345.90 m n.v. (projekt VGB Maribor št. G-2315/ 2009). Od tod se vode vodijo v Podgrajščico (Hq100= 346.40 m n.v.).
(10) Jarek za zaledne vode se ohrani in vodi v obstoječ jarek na vzhodnem robu območja. Izračuna se Q100 zalednih vod po Krepsu in sicer: A= 1,25 ha (prispevna površina), K= 1.5 (koeficient odtoka Q100= 0.280 m3/s).
(11) Lokacija zadrževalnika je predvidena na mestu, ki omogoča stalno ojezeritev. Celotno območje predvidenega zadrževalnika zbirnih meteornih voda je treba ustrezno krajinsko urediti in dopolniti s turistično ponudbo. Za ureditev zadrževalnika se izdela krajinski načrt.
(12) Na področju OPPN Podgrad še ni v celoti zgrajeno javno sekundarno kanalizacijsko omrežje, zato je treba to še dograditi. Fekalne vode se odvajajo do izgradnje priključka na javno omrežje odpadnih voda na čistilno napravo, ki je umeščena na območju TD-1 objektov 1 in 1/1.
(13) Za predvideno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi omrežja kanalizacije je potrebno upoštevati idejni projekt, veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in na dokumentacijo pridobiti soglasje upravljavca.
16. člen
(električno omrežje)
(1) Energija za napajanje območja je na razpolago v obstoječem NN priključku v TP Prapreče Pirnat. Nakazana je predvidena potreba po odvzemu električne energije iz obstoječega omrežja za potrebe servisnih objektov, predvidene bivalnike (10 mest), 8 bivakov in 10 mest za šotore.
(2) Predvidena elektrifikacija v ureditvenem območju bo s traso električnega voda ob obeh dovoznih priključkih ter omrežjem priključkov do posameznega odjemnega mesta začasnega bivališča, do elektroomaric na stebričkih in servisnih objektov.
(3) Vzporedno z napajalnim NN elektro kablom bo voden tudi kabel razsvetljave s svetilkami ob dovozni cesti ter ob poti za pešce.
(4) Vsa dela in prestavitve je potrebno izvesti na podlagi idejnih rešitev elektrifikacije št. 24/09 podjetja Remcola-Remchen d.o.o. ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov ter standardov in varnostnih ukrepov. Potrebno je izdelati PGD, PZI projekte ter nanje pridobiti soglasja upravljavca.
17. člen
(ogrevanja)
(1) Predvideni objekti se priklapljajo na obstoječi sistem ogrevanja. Ta se za potrebe predvidene ureditve ustrezno razširi. Posamezni objekti se napajajo preko individulanih priključkov.
(2) Za predvideno ogrevanje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi toplovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde.
18. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Z idejno zasnovo št. 24/09 podjetja Remcola-Remchen d.o.o. je predlagana rešitev za izvedbo telekomunikacijskega omrežja, katerega izvedba se preloži na zagotovitev TK kapacitet v tem območju s strani Telecoma Slovenije.
(2) Za predvideno TK omrežje je treba izdelati PGD, PZI. Projektna dokumentacija vključuje tudi projekt priključevanja objektov na javno omrežje in projekt zaščite oziroma prestavitve obstoječih vodov. Na projektno dokumentacijo telekomunikacijskega omrežja se pridobi soglasje upravljavca.
19. člen
(kabelska televizija)
Predvidena je priključitev notranje antenske instalacije na CATV skladno s IDZ št. 24/09 podjetja Remcola- Remchen d.o.o. Zunanji priključek ni predmet tega projekta. Antenska naprava za ta objekt naj omogoči kvaliteten sprejem radijskega in TV signala na vseh nacionalnih programih, nekaterih satelitskih programih in radijskih programih.
20. člen
(ravnanje z odpadki)
Predvideni objekti bodo vključeni v javni odvoz odpadkov. Za celotno območje je predviden ustrezen prostor na ekološkem otoku pri uvozu iz javne asfaltne ceste, ki bo zagotovil ustrezno ločeno zbiranje odpadkov.
VIII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
21. člen
(varovanje objektov kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov kulturne dediščine.
(2) Z ureditvijo se zagotavlja ustrezen prostor in ohranja vizura na objekte, ki predstavljajo dominanto tega prostora – graščina.
22. člen
(varstvo narave in varovanje objektov naravne dediščine)
Obravnavano območje ne leži na območju varovane narave zato ukrepi za zaščito narave niso potrebni.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na celotnem območju, kjer je predvidena stanovanjska oziroma nočitvena dejavnost, kritične ravni hrupa, dnevne Ld = 60 dBA in nočne Ln = 50 dBA oziroma Ld = 69 dBA in Ln = 59 dBA ne smejo biti presežene.
(2) Skladno z OPN Vransko so za območje predvidene naslednje stopnje hrupa:
+---------------------------------------+----+-----+-----+-----+
|PNRP/Stopnja varstva pred hrupom | I. | II. | III.| IV. |
+---------------------------------------+----+-----+-----+-----+
|Območja stanovanj |
+---------------------------------------+----+-----+-----+-----+
|Stanovanjske površine (SS) | | x | | |
+---------------------------------------+----+-----+-----+-----+
|Posebna območja |
+---------------------------------------+----+-----+-----+-----+
|Površine za turizem (BT) | | | x | |
+---------------------------------------+----+-----+-----+-----+
|Območja zelenih površin | | | x | |
+---------------------------------------+----+-----+-----+-----+
|Območja prometne infrastrukture | | | | x |
+---------------------------------------+----+-----+-----+-----+
|Območja ostale gospodarske javne | | | | x |
|infrastrukture | | | | |
+---------------------------------------+----+-----+-----+-----+
|Ostale namenske rabe prostora | | | x | |
+---------------------------------------+----+-----+-----+-----+
(3) Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba obstoječe objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Na območjih II. stopnje varstva pred hrupom se pas ob lokalni cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Pas ob lokalnih cestah pa 15 m na vsako stran ceste merjeno od roba ceste.
(5) Pri novogradnjah in posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih ceste je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom.
(6) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s predpisi.
24. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak iz objektov na obravnavanem območju, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih s predpisi tega področja.
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je predvidena priključitev vseh objektov na interni sistem ogrevanja stanovanjskega objekta (toplovod).
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča, vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter in preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
25. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je treba pogoje upravljavca za odvod odpadnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo dokončno urejeno z izgradnjo oziroma dograditvijo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, ki se zaključuje s ČN Vransko. Do izgradnje tega omrežja se bodo odpadne vode odvajale v začasno malo čistilno napravo dimenzionirano na predvidene obremenitve skladno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
(3) Meteorne vode s strešin bodo vodene preko peskolovov v meteorno kanalizacijo ter preko zadrževalnika nato v vodotok.
(4) Na območju ne bodo dovoljene dejavnosti, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Pri gradnji objektov je treba zagotoviti izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
26. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1,2 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infratsrukture.
27. člen
(zaščita pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest.
(2) Požarna varnost objektov je zagotovljena z ustreznimi medsebojnimi odmiki objektov.
(3) Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnega zadrževalnika (ojezeritve) zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. V kolikor ojezeritev ne bo nudila zadostne zaloge požarne vode je predviden na vodovodnem omrežju nadzemni hidrant na maksimalni oddaljenosti 80 m, tako da bo omogočeno gašenje objektov iz hidranta. Interno hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektih zunanje ureditve.
(4) OPPN Podgrad upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
(5) Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti preprečujejo širjenje požara.
(6) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara in v kolikor bodo objekti za katere je potrebna izdelava študije požarne varnosti, se za takšne objekte v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja pridobi tudi požarnovarnostno soglasje.
(7) Za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno graditi ustrezne varovalne objekte. Pri njihovi gradnji je treba dosledno upoštevati normative in potrebno varnostno opremo ter izvajati vse predpisane ukrepe, ki omogočajo vso možno zaščito.
(8) Pri projektiranju stanovanjskih in ostalih bivalnih objektov morajo biti upoštevana določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(9) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov o gradnji na potresnem območju sezmične intenzitete VIII. Stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Sieberg.
(10) Objekti namenjeni bivanju in njihova pripadajoča zemljišča ne ležijo v območju razlivanja visokih voda.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
28. člen
Zemljišča in objekti, ki ne bodo urejeni v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
X. ETAPNOST IZVAJANJA
29. člen
(1) Ureditve zasnovane v predmetnem OPPN Podgrad, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorja. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.
(2) I. faza vključuje spremembo rabe vseh že zgrajenih objektov, ki bodo služili turistični dejavnosti oziroma pretežni dejavnosti območja. Uredi se obstoječ stanovanjski objekt s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in drugimi pripadajočimi objekti in razmeji od območja namenjenega drugim dejavnostim.
(3) II. faza vključuje komunalno opremljanje zemljišč: gradnjo dovozne ceste, rekonstrukcija obstoječega dovoznega priključka, kanalizacijsko, elektro, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje ter vodovoda za pitno in za požarno vodo. Posamezna infrastruktura se lahko izvaja ločeno.
(4) III. faza obsega izgradnjo ojezeritve zadrževalnika izven območja poplavnih voda in njemu pripadajočih objektov.
(5) IV. faza obsega gradnjo premičnih montažnih ali klasično zgrajenih bivalnih enot – bivakov s pripadajočo zunanjo ureditev.
(6) Posamezne faze se morajo izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.
XI. TOLERANCE
30. člen
(Dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN Podgrad so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše iz oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. Pri tem se z novo rešitvijo v nobenem primeru ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN Podgrad. Projektne rešitve, ki odstopajo od rešitev, ki so sestavni del tega Odloka pa morajo biti projektirane na podlagi predhodno pridobljenih projektnih pogojev in soglasij tangiranih nosilcev urejanja prostora, ki so podali smernice in mnenja k tem odloku.
(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
31. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, mora investitor in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– zagotoviti dostope do kmetijskih zemljišč,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN Podgrad pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIII. ZAČASNI UKREPI
32. člen
Na podlagi določil Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja OPPN Podgrad. Zaradi etapnosti izvedbe prostorskih ureditev območja PO07-1 se do načrtovanih ureditev naslednjih faz v območju urejanja ohranja obstoječa raba. Za celotni prostor območja PO07-1 Občina Vransko skladno z zakonodajo ne uveljavlja predkupno pravico, prepušča pa uveljavitev predkupne pravice investitorju izgradnje I. faze.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
33. člen
Po vzpostavitvi z OPPN Podgrad načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno s tem odlokom.
XV. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
34. člen
Za vse predvidene objekte je potrebno pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
XVI. KONČNE DOLOČBE
35. člen
(1) OPPN Podgrad iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Vransko, na spletni strani Občine Vransko ter pri Upravni enoti Žalec.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050/2009
Vransko, dne 3. novembra 2009
Župan
Občine Vransko
Franci Sušnik l.r.
