Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in sprem.), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in sprem.), 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in sprem.) je Občinski svet Občine Jesenice na 32. redni seji dne 19. 11. 2009 sprejel
O D L O K
o proračunu Občine Jesenice za leto 2010
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Jesenice za leto 2010 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti ravnanja z občinskim finančnim premoženjem ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
2. člen
(pomen izrazov)
A. Izrazi iz Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) imajo po tem odloku enak pomen.
B. Izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Neposredni proračunski uporabniki občinskega proračuna so občinska uprava, skupni občinski upravi, krajevne skupnosti in občinski organi: občinski svet, nadzorni odbor in župan;
2. področja proračunske porabe so področja, na katerih občina deluje, oziroma nudi storitve in v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov občinskega proračuna;
3. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov občinskega proračuna. Glavni program ima določene splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalci učinkovitosti;
4. podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti in z njim se izvajajo cilji glavnega programa;
5. proračunska postavka je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del aktivnosti, projekta ali ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja neposrednega uporabnika;
6. podskupina kontov (trimestna številka) je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov postavke;
7. konto (štirimestna številka) je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna.
II. VIŠINA IN SESTAVA PRORAČUNA
3. člen
(sestava proračuna)
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Stanje sredstev na računih proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna naslednjega leta.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Sestavni del proračuna je tudi načrt razvojnih programov, ki ga sestavljajo načrti financiranja projektov in programov neposrednih proračunskih uporabnikov.
Posebni del proračuna do ravni kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine.
4. člen
(višina splošnega dela proračuna)
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
---------------------------------------------------------------
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR
---------------------------------------------------------------
Skupina/Podskupina kontov Proračun
leta 2010
---------------------------------------------------------------
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 24.088.076
TEKOČI PRIHODKI (70+71) 16.778.590
70 DAVČNI PRIHODKI 12.723.193
700 Davki na dohodek in dobiček 10.320.772
703 Davki na premoženje 2.012.841
704 Domači davki na blago in storitve 389.580
71 NEDAVČNI PRIHODKI 4.055.397
710 Udeležba na dobičku in dohodki od 3.325.416
premoženja
711 Takse in pristojbine 3.500
712 Denarne kazni 34.000
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 46.280
714 Drugi nedavčni prihodki 646.201
72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.740.027
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 625.825
722 Prihodki od prodaje zemljišč in 1.114.202
neopredmetenih dolgoročnih sredstev
73 PREJETE DONACIJE 0
730 Prejete donacije iz domačih virov 0
74 TRANSFERNI PRIHODKI 5.569.459
740 Transferni prihodki iz drugih 493.176
javnofinančnih institucij
741 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz 5.076.283
sredstev EU
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 28.528.751
40 TEKOČI ODHODKI 6.030.335
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.432.404
401 Prispevki delodajalcev za socialno 227.452
varnost
402 Izdatki za blago in storitve 3.879.620
403 Plačila domačih obresti 77.877
409 Rezerve 412.982
41 TEKOČI TRANSFERI 7.479.540
410 Subvencije 473.248
411 Transferi posameznikom in 3.498.739
gospodinjstvom
412 Transferi neprofitnim organizacijam 593.033
in ustanovam
413 Drugi tekoči domači transferi 2.914.521
42 INVESTICIJSKI ODHODKI 12.658.229
420 Nakupi in gradnja osnovnih sredstev 12.658.229
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 2.360.647
431 Investicijski transferi pravnim in 167.203
fiz. osebam, ki niso pr. up.
432 Investicijski transferi proračunskim 2.193.444
uporabnikom
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. - II.) –4.440.676
(PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ)
III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.- 4.499.999
7102) - (II.- 403 - 404) (Skupaj prihodki
brez prihodkov od obresti minus skupaj
odhodki brez plačil obresti)
III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70 + 71) 3.268.714
- (40 + 41) (Tekoči prihodki minus tekoči
odhodki in tekoči transferi)
---------------------------------------------------------------
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
---------------------------------------------------------------
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0
KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIH 0
750 Prejeta vračila danih posojil 0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0
DELEŽEV (440+441+442)
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0
DELEŽEV
440 Dana posojila
441 Povečanje kapitalskih deležev in
naložb
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova
privatizacije
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE 0
KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)
---------------------------------------------------------------
C. RAČUN FINANCIRANJA
---------------------------------------------------------------
VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.855.345
50 ZADOLŽEVANJE 1.855.345
500 Domače zadolževanje 1.855.345
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 342.496
55 ODPLAČILA DOLGA 342.496
550 Odplačila domačega dolga 342.496
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH –2.927.827
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 1.512.849
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) 4.440.676
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 3.112.827
31.12.2009 (ocena)
---------------------------------------------------------------
III. IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
5. člen
(raven proračuna in pristojnosti neposrednega proračunskega uporabnika)
Proračun se izvršuje na ravni konta.
Pristojnosti neposrednih proračunskih uporabnikov, razen krajevnih skupnosti, izvršuje župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
Pristojnosti krajevnih skupnosti izvršujejo predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
6. člen
(veljavni proračun)
Veljavni proračun je sprejeti proračun, ki vključuje vse spremembe med izvrševanjem proračuna na podlagi ZJF in tega odloka.
7. člen
(vplačila in izplačila iz proračuna)
Občina Jesenice v letu 2010 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana na podračun proračuna do konca leta.
Neposredni proračunski uporabniki, kot nosilci terjatev, so dolžni zagotavljati popolno in pravočasno pobiranje prejemkov proračuna iz svoje pristojnosti ter vplačila teh prejemkov na podračun proračuna.
Sredstva proračuna za leto 2010 se nakazujejo proračunskim uporabnikom za izvajanje programov, opredeljenih v posebnem delu proračuna, do konca proračunskega leta, ki je enako koledarskemu letu.
Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila.
Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav. Obveznosti v breme občinskega proračuna se plačujejo v rokih, ki so za posamezne namene porabe določeni v zakonu o izvrševanju proračuna. Dogovarjanje predplačil je možno le v soglasju z županom in z vrsto finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje obveznosti v postopkih javnih naročil.
8. člen
(namenski prejemki in izdatki proračuna)
Vsi prejemki proračuna so namenjeni za pokrivanje vseh izdatkov proračuna, razen namenskih prejemkov proračuna.
Namenski prejemki proračuna so poleg prejemkov, določenih v ZJF (donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj), tudi naslednji prejemki:
1. prihodki od požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti;
2. prihodki od turistične takse, ki se namenijo za spodbujanje razvoja turizma;
3. prihodki, zbrani s plačili komunalnih prispevkov, ki se uporabijo za gradnjo komunalne opreme;
4. prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo vzdrževanju gozdnih cest;
5. prihodki od počitniške dejavnost, ki se namenijo za financiranje te dejavnosti;
6. prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene;
7. lastni prihodki krajevnih skupnosti, ki se namenijo za financiranje izdatkov, predvidenih v finančnem načrtu krajevnih skupnosti;
8. del prihodka od vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki pripada lokalni skupnosti iz naslova vračila sredstev samoprispevka.
Če je po sprejemu proračuna na podračun proračuna vplačan namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren izdatek, ki v proračunu ni izkazan, ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg prejemkov in izdatkov proračuna.
Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bile porabljene v tekočem letu, razen pravic porabe sredstev, ki jih neposredni proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen.
Za obseg prenesenih pravic porabe namenskih sredstev se povečata obseg izdatkov v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika, na katerega se nanašajo in proračun.
9. člen
(dodeljevanje proračunskih sredstev)
Sredstva se delijo med letom enakomerno med neposredne in posredne proračunske uporabnike v okviru doseženih prejemkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu občine ali s pogodbo med občino in uporabnikom določeno drugače.
Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom.
Sredstva, ki jih proračunski uporabniki dosežejo z lastno dejavnostjo, se uporabljajo za pokrivanje izdatkov za blago in storitve, stroškov investicijskega vzdrževanja in investicij, če ni z zakonom ali odlokom drugače določeno.
V primeru, da posamezni proračunski uporabnik preneha delovati, opravljanje njegovih nalog pa v celoti ali delno ne prevzame drug uporabnik, o razporeditvi neporabljenih sredstev odloča občinski svet na predlog župana.
Drugi prejemniki proračunskih sredstev prejemajo proračunska sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene na podlagi razpisa ali odločbe oziroma sklepa občinskega sveta ali sklepa oziroma odredbe župana.
10. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun.
Župan je pooblaščen, da v skladu z zakonom o javnih financah in tem odlokom neomejeno prerazporedi pravice porabe v posebnem delu proračuna v okviru istega glavnega programa. Med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe župan lahko prerazporedi pravice porabe, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena.
Posameznemu neposrednemu proračunskemu uporabniku pa lahko župan zmanjša pravico porabe največ do višine 10% vseh proračunskih sredstev neposrednega proračunskega uporabnika in pravico porabe poveča enemu ali več neposrednim proračunskim uporabnikom.
O prerazporeditvah in s tem o veljavnem proračunu župan šestmesečno poroča občinskemu svetu.
Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno. Ne glede na to določbo pa lahko župan prerazporedi sredstva iz bilance prihodkov in odhodkov v primeru, da gre za pokrivanje obveznosti, povezanih z zadolževanjem in poroštvom.
O prerazporeditvah sredstev iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet v 30 dneh.
11. člen
(prevzemanje obveznosti v breme proračuna tekočega leta)
Uporabniki proračunskih sredstev smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Neposredni proračunski uporabniki prevzemajo obveznosti s pisno pogodbo, sklenjeno skladno s predpisi o javnem naročanju, razen če ni z zakonom določeno drugače.
Krajevne skupnosti lahko brez predhodnega soglasja župana sklepajo pravne posle in prevzemajo obveznosti v okviru svoje dejavnosti do višine sredstev, ki so za posamezne namene zagotovljena v finančnih načrtih krajevnih skupnosti in v proračunu občine.
12. člen
(prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Uporabniki proračunskih sredstev lahko prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo plačila v prihodnjih letih, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu za tekoče leto.
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za investicijske odhodke in investicijske transfere za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega proračunskega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 75% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega proračunskega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika ter prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika in v načrtu razvojnih programov.
Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko neposredni proračunski uporabnik prevzema obveznosti za pogodbe, ki se sofinancirajo iz namenskih sredstev Evropske unije, sredstev državnega proračuna ali sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk udeležbe Občine Jesenice.
13. člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika samostojno poveča vrednost projektov iz načrta razvojnih programov največ do 20% vrednosti projekta. O povečanju vrednosti projekta nad 20% odloča občinski svet.
Projekti, ki niso uvrščeni v načrt razvojnega programa tekočega leta in se jim zaključek financiranja zaradi prenosa plačil iz predhodnega leta prestavi v tekoče leto, se po uveljavitve proračuna uvrstijo v načrt razvojnega programa tekočega leta.
Novi projekti se lahko uvrstijo v načrt razvojnega programa tekočega leta samo na podlagi odločitve občinskega sveta.
14. člen
(splošna proračunska rezervacija)
Sredstva splošne proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti v zadostni višini, se lahko oblikujejo največ v višini 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. Višina splošne proračunske rezervacije je določena v posebnem delu proračuna.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije v višini, določeni v posebnem delu proračuna, odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
15. člen
(proračunski sklad)
Sredstva proračunske rezerve občine, ki deluje kot proračunski sklad, se lahko oblikujejo največ v višini 1,5% prejemkov proračuna.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč (potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni) in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.
Proračunska rezerva se v letu 2010 oblikuje v višini 30.000,00 evrov.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 100.000 evrov na predlog oddelka za finance, plan in analize odloča župan in o tem s pisnimi obvestili obvešča občinski svet.
16. člen
(začasno zadrževanje izvrševanja proračuna in rebalans)
Če prejemki med letom ne pritekajo v predvideni višini, ali se zaradi novih obveznosti povečajo izdatki, lahko župan na predlog občinske uprave največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna proračun ne more uravnovesiti, mora župan najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna.
V obdobju sprejemanja rebalansa lahko župan ponovno začasno zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
IV. POSEBNOSTI RAVNANJA Z OBČINSKIM FINANČNIM PREMOŽENJEM
17. člen
(upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi)
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb.
Posredni uporabniki morajo na zahtevo za finance pristojnega organa občine prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.
18. člen
(odpis dolga)
Župan lahko dolžniku do višine 1000 evrov odpiše, oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.
V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
19. člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev)
Zadolževanje občine je možno na način in v skladu z določbami ZJF ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna.
V letu 2010 se Občina Jesenice lahko zadolži za izvedbo naslednjih projektov:
– celostna obnova urbanega središča Stara Sava do višine 1.456.670,00 €
– terciarno čiščenje na centralni čistilni napravi do višine 398.675,00 €.
V letu 2010 se lahko zadolži tudi Javni zavod gasilsko reševalne službe Jesenice (GARS Jesenice), in sicer za nakup gasilskega vozila – avta z lestvijo največ do višine 700.000,00 €.
20. člen
(likvidnostno zadolževanje)
Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. Soglasje ministrstva za finance v tem primeru ni potrebno. Dolg iz tega naslova mora občina odplačati do konca proračunskega leta, tj. do 31. decembra.
Omejitev v višini 5% ne velja za zadolžitev za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije.
21. člen
(zadolževanje v obdobju začasnega financiranja)
V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga v tekočem proračunskem letu.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
Če bo v letu 2011 potrebno začasno financiranje občine, se uporablja ta odlok in sklep župana o določitvi začasnega financiranja.
23. člen
Odlok o proračunu Občine Jesenice za leto 2010 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2010.
Št. 410-1/2009
Jesenice, dne 19. novembra 2009
Župan
Občine Jesenice
Tomaž Tom Mencinger l.r.
