Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 33. seji dne 23. 11. 2009 sprejel

S tem odlokom Mestna občina Ljubljana sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo zadrževalnega kanala Fužine–Zalog z zadrževalnim bazenom pred Centralno čistilno napravo v Zalogu (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– zasnove projektnih rešitev in pogoje za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo zadrževalnega kanala z zadrževalnim bazenom in vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti, ureditev površin na območju kanala ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

Sestavni deli OPPN so:

I.         Besedilo odloka
II.        Grafični del OPPN, ki obsega
           naslednje grafične načrte:
1.         Načrt namenske rabe prostora
1.1.       Izsek iz dolgoročnega plana              M 1:5000
2.         Načrt območja OPPN z načrtom
           parcelacije
2.1.1.     Katastrski načrt s prikazom območja      M 1:2000
           OPPN
2.1.2.     Katastrski načrt s prikazom območja      M 1:2000
           OPPN
2.2.1.     Geodetski načrt s prikazom območja       M 1:2000
           OPPN
2.2.2.     Geodetski načrt s prikazom območja       M 1:2000
           OPPN
2.3.1.     Načrt obodne parcelacije in              M 1:1000
           parcelacije zemljišč v območju OPPN
2.3.2.     Načrt obodne parcelacije in              M 1:1000
           parcelacije zemljišč v območju OPPN
2.3.3.     Načrt obodne parcelacije in              M 1:1000
           parcelacije zemljišč v območju OPPN
2.3.4.     Načrt obodne parcelacije in              M 1:1000
           parcelacije zemljišč v območju OPPN
3.         Načrt umestitve načrtovanih ureditev
           v prostor
3.1.1.     Ureditvena situacija                     M 1:1000
3.1.2.     Ureditvena situacija                     M 1:1000
3.1.3.     Ureditvena situacija                     M 1:1000
3.1.4.     Ureditvena situacija                     M 1:1000
3.2.1.     Zbirni načrt komunalnih vodov in         M 1:2000
           naprav
3.2.2.     Zbirni načrt komunalnih vodov in         M 1:2000
           naprav
4.         Vplivi in povezave s sosednjimi
           območji
4.1.1.     Prikaz vplivov in povezav s             M 1:10000
           sosednjimi območji
4.2.1.     Prikaz vplivov in povezav s              M 1:2000
           sosednjimi območji v času gradnje
4.2.2.     Prikaz vplivov in povezav s             M 1:2000.
           sosednjimi območji v času gradnje

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.

OPPN je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 5895 v septembru 2009.

Območje OPPN obsega površine, potrebne za gradnjo in obratovanje zadrževalnega kanala z zadrževalnim bazenom pred CČN z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti na trasi zadrževalnega kanala ter za gradnjo posameznih objektov na območju CČN, vključno z ureditvijo energetske, komunalne in prometne infrastrukture za potrebe obratovanja načrtovanih objektov.
Območje OPPN zajema površino 289.959 m2 v pasu praviloma 5,0 m na obe strani kanalizacijskega zbiralnika, merjeno od njegove osi. Na območjih, kjer se načrtovano kanalizacijsko omrežje približa objektom ali drevesom, se območje OPPN zmanjša pod pogojem, da se predvidi način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene). Na območju univerzitetne psihiatrične klinike se zaradi nadvišanja terena nad kanalom območje OPPN razširi do 12 m od osi kanala.
Območje OPPN poteka prek naslednjih območij urejanja: MR5/1 Studenec, MK5/1, MI5/1 Studenec, MT5/1 Avtocesta, MS8/2 Polje, MK8/1, MS8/4 Vevče, MK8/8, MS8/5 Zgornji Kašelj, MK8/3, MM8/1 Petrol–Zalog–Kašelj, MS8/6 Spodnji Kašelj, MT7/1 Območje ŽG, MS7/7 Zalog, MS7/6 Stari Zalog, MK7/1, MM7/1 Zalog CČN.
Območje OPPN obsega naslednja zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami:
k.o. Kašelj:
134/10, 138/2, 144, 149, 151/3, 152/2, 155/1, 155/3, 157, 161/4, 161/5, 165, 166/1, 169/1, 170/1, 174/1, 177/2, 178/1, 182/1, 182/6, 183/1, 189/1, 190/1, 193/2, 194/2, 194/4, 196/2, 197/5, 197/6, 198/2, 199/1, 202/2, 203/3, 206/3, 207/2, 208, 210/3, 211/2, 212/2, 216/2, 220/2, 221/2, 222/2, 223/1, 223/3, 226, 227/4, 228/1, 280/1, 280/2, 280/3, 280/4, 280/6, 280/7, 281/1, 281/2, 281/14, 281/15, 281/16, 281/17, 281/24, 285/1, 285/3, 285/4, 287/5, 287/6, 288/1, 288/8, 289/2, 289/3, 290/4, 290/5, 337/2, 337/4, 337/7, 339/6, 339/10, 339/11, 340/1, 340/4, 340/8, 340/9, 341/1, 341/4, 341/10, 734/1, 736/1, 736/2, 739/3, 740/1, 740/2, 741, 743/1, 744/1, 744/7, 745/1, 745/3, 1017, 1018, 1019/1, 1019/2, 1026, 1058/1, 1069/1, 1069/2, 1069/4, 1069/6, 1069/7, 1069/9, 1069/12, 1070/1, 1074/1, 1074/11, 1080/2, 1080/3, 1081/2, 1082/2, 1083, 1084, 1087, 1088, 1089/1, 1089/3, 1092/2, 1092/3, 1092/10, 1092/11, 1095/3, 1096/3, 1098/1, 1099/1, 1101/4, 1240/1, 1240/2, 1241, 1272/1, 1272/2, 1273/1, 1301, 1330/1, 1335/1, 1343/1, 1343/2, 1356, 1362, 1368/1, 1368/4, 1368/5, 1368/6, 1368/11, 1368/12, 1368/14, 1368/15, 1368/19, 1384/1, 1384/2, 1386, 1387, 1392, 1393, 1394, 1396, 1397/1, 1402/2, 1403/1, 1405/1, 1405/2, 1407/1, 1407/4, 1408/1, 1408/2, 1409/14, 1410/1, 1410/2, 1411/1, 1411/2, 1412/2, 1412/3, 1417/2, 1418/1, 1418/2, 1420/113, 1421/2, 1424/1, 1424/3, 1424/4, 1424/6, 1425/2, 1432/2, 1433/9, 1434/2, 1434/3, 1488, 1489, 1490, 1543, 1544, 1550, 1553/2, 1554, 1558/2, 1649/1, 1650/1, 1650/3, 1651/1, 1651/3, 1656/1, 1657, 1662/1, 1662/2, 1663, 1707/1, 1757, 1759, 1760/2, 1761, 1766/3, 1766/4, 1768/2, 1770/2, 1772/2, 1773/2, 1774/3, 2461/8, 2461/11, 2462/1, 2462/2, 2465/1, 2467/1, 2468/1, 2469, 2470/2, 2475/1, 2478/1, 2479/1, 2678/2, 2678/5, 2678/6, 2678/7, 2687/2, 2687/3, 2691/1, 2691/2, 2691/3, 2691/4, 2694, 2695, 2699, 2700, 2701, 2702/1, 2703, 2722/2, 2722/3, 2723/1, 2723/2, 2724/1, 2724/2, 2726, 2729, 2731, 2732/1, 2732/2, 2732/3, 2732/4, 2732/5, 2732/6, 2732/7, 2735, 2759/1, 2759/2, 2759/4, 2759/5, 2761/5, 2761/6, 2761/7, 2761/9, 2761/10, 2761/11, 2761/12, 2761/13, 2761/14, 2761/15, 2761/16, 2761/17, 2761/18, 2761/19, 2761/21, 2761/22, 2765, 2769, 2770/1, 2770/2, 2771/3, 2772, 2774, 2776, 2777/1, 2777/2, 2777/3, 2777/4, 2778/2, 3697, 3702/1.
k.o. Slape:
1054, 1088/2, 1093/2, 1095/1, 1095/2, 1096/2, 1096/5, 1107/1, 1108, 1109/1, 1109/16, 1110/1, 1110/2, 1110/3, 1110/4, 1110/8, 1110/15, 1110/17, 1110/18, 1110/19, 1111/1, 1111/3, 1111/8, 1111/14, 1117/1, 1117/2, 1118/1, 1128/1, 1129, 1130, 1135, 1136/1, 1136/2, 1137/1, 1137/2, 1137/3, 1139, 1143/2, 1143/3, 1143/4, 1143/6, 1143/7, 1143/8, 1144, 1180/4, 1180/6, 1181/1, 1181/2, 1181/5, 1181/6, 1182/1, 1182/2, 1183/1, 1183/4, 1210, 1211, 1214/3, 1216/1, 1217, 1228, 1229, 1232, 1237, 1238, 1241/1, 1246, 1247, 1249/1, 1255, 1256, 1259, 1265/1, 1266, 1268/1, 1269/1, 1276, 1277, 1279, 1283, 1284, 1285/2, 1291, 1292, 1295/2, 1298, 1299/2, 1300, 1304/1, 1306, 1307, 1314/3, 1317, 1318, 1319, 1324/2, 1325, 1326/1, 1335, 1336, 1339/1, 1342, 1343, 1354, 1355, 1356/1, 1367, 1368, 1374, 1380, 1388/1, 1388/7, 1388/8, 1388/9, 1391/4, 1396/2, 1531, 1532/4.
Območje OPPN je razvidno iz grafičnih načrtov št. 2.1.1. in 2.1.2. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« ter št. 2.2.1. in 2.2.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.

Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije in je razvidna iz grafičnih načrtov št. 2.3.1. do 2.3.4. »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč v območju OPPN«. Spisek koordinat zakoličbenih točk je določen v prilogi 5 »Obrazložitev in utemeljitev OPPN«.

Zadrževalni kanal bo del primarnega kanalizacijskega sistema in bo potekal od razbremenilnika R3 pri Fužinskem gradu do novega zadrževalnega bazena pred CČN v Zalogu. Pretežno bo potekal ob južni strani obstoječega kanalizacijskega zbiralnika A0. Pretok v obstoječem kanalizacijskem zbiralniku A0 od razbremenilnika R3 je omejen na zmogljivost čistilne naprave (3,2 m3). Ko bo ta količina pretoka v času padavin na razbremenilniku presežena, se bo pretok preusmeril v načrtovani zadrževalni kanal in polnil zadrževalni bazen na CČN. V času intenzivnejših padavin bo načrtovani zadrževalni kanal najprej zapolnil do 90% prostornine načrtovanega zadrževalnega bazena pred CČN, nato pa se bo zapolnil še sam do najvišje kote 279,60 m. n. v.
Z gradnjo zadrževalnega kanala, vseh pripadajočih funkcionalnih objektov na trasi zadrževalnega kanala in zadrževalnega bazena bo razbremenjen obstoječi primarni kanalizacijski sistem, obremenitev reke Ljubljanice bo manjša, njena zaščita pa večja.
Posamezni novo zgrajeni objekti na območju CČN bodo, skupaj z ureditvijo energetske in komunalne infrastrukture, dodatno optimizirali delovanje CČN.
V času gradnje zadrževalnega kanala bo treba zaradi začasnega deponiranja gradbenega in montažnega materiala, prehoda gradbene mehanizacije in montaže cevi zagotoviti dodatne površine na zemljiščih v vplivnem območju, ki ni del območja OPPN. Vplivno območje ob zadrževalnem kanalu zajema naslednja zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami:
k.o. Kašelj:
138/3, 190/2, 193/3, 229/2, 280/8, 288/6, 288/9, 289/4, 294/2, 336/3, 339/2, 342/2, 734/2, 1069/11, 1243, 1271/1, 1271/2, 1273/2, 1324, 1327/1, 1377/2, 1383, 1405/3, 1405/4, 1415/1, 1423/1, 1427/1, 1429/1, 1430/69, 1446, 1467/1, 1467/2, 1557, 1558/1, 1654/1, 1660/2, 2687/1.
k.o. Slape:
1111/2, 1111/4, 1111/12, 1112/1, 1115/2, 1115/4, 1115/6, 1116/2, 1138/1, 1142/2, 1180/3, 1344/1, 1344/2, 1391/3, 1396/3.
Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1.1. »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« ter iz grafičnih načrtov št. 4.2.1. in 4.2.2. »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v času gradnje«.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev naprav in objektov,
– redna vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
Za vse posege v območju OPPN je treba pridobiti soglasje upravljavcev kanalizacijskega omrežja.

Območje OPPN je razdeljeno na dve prostorski enoti:
P1 – območje zadrževalnega kanala s površino 55.911 m2;
P2 – območje CČN s površino 234.048 m2..

Prostorska enota P1
Trasa zadrževalnega kanala poteka od razbremenilnika R3 pri Fužinskem gradu prek parkirišča ob Fužinskem gradu in Chengdujske ceste ter ob južni strani Poti, zatem prečka kanalizacijski zbiralnik B2 in iztočni kanal iz razbremenilnika R2 v Ljubljanico. Pred območjem univerzitetne psihiatrične klinike trasa kanala prečka Pot in poteka južno od obstoječega drevoreda in dovozne poti do univerzitetne psihiatrične klinike in prek parka do avtoceste A1 Šentilj–Koper. Nadalje poteka pod avtocesto in od tu naprej ob vzhodni strani globeli. Trasa se nato nadaljuje prek Balinarske poti, med stanovanjskimi bloki, prek ceste Slape in prek najboljših kmetijskih zemljišč na območju Slap. Nadalje trasa načrtovanega kanala prečka Vevško cesto, poteka ob severni strani zdravstvenega doma Ljubljana Moste - Polje, prečka Cesto 30. avgusta, poteka prek območja osnovne šole v Kašlju, po Kašeljski cesti in po delu Klemenove ulice. Pred naseljem vrstnih hiš se trasa usmeri proti vzhodu, proti območju skladišča naftnih derivatov Petrol, ki ga na jugovzhodnem delu prečka. Nato se nadaljuje prek najboljših kmetijskih zemljišč na območju Spodnjega in Zgornjega Kašlja in do Krive poti, nato poteka ob Krivi poti prek stanovanjskega območja v Spodnjem Kašlju, pod železniško progo Ljubljana–Zidani Most, ob Cerutovi ulici in po območju najboljših kmetijskih zemljišč do območja CČN, kjer bo zadrževalni kanal priključen na predvideni zadrževalni bazen pred CČN.
Prostorska enota P2
Za zadrževanje odpadne padavinske vode bo ob trasi zbiralnika A0 na jugovzhodnem delu območja CČN zgrajen zadrževalni bazen z ograjo in z dostopno potjo, ki se bo navezala na obstoječe prometne povezave na območju CČN.
Za delovanje celotnega sistema je treba prestaviti iztočni kanal iz CČNL DN 2400 in zgraditi:
– razbremenilnik RO(1),
– dotočni kanal DN 2000,
– združitveni objekt ZO(1),
– iztočni kanal DN 1400,
– združitveni objekt ZO(2),
– iztočni jašek na zbiralniku A0 ter
Poleg zadrževalnega bazena bodo na območju CČN zgrajeni še naslednji objekti:
– upravno tehnološki objekt,
– objekt za sprejem blata,
– vratarnica,
– informacijska tabla,
– objekt za sprejem, pranje in izločanje odpadne vode,
– cestna tehtnica,
– biofiltrska enota za odstranjevanje smradu.

Prostorska enota P1
Zadrževalni kanal z notranjim premerom 2.000 mm, bo dolg 6.194 m. V celoti bo vkopan v globini med 3,0 m in 5,0 m. Na območju vzhodno in zahodno od vzhodne avtoceste ter pred CČN bo na območju poteka zadrževalnega kanala teren nadvišan, na kanalu bo izvedeno zaščitno nasutje. Zaradi vzdrževanja zadrževalnega kanala morajo biti na razdalji 150 m izdelani revizijski jaški tipskih velikosti s pokrovom z dimenzijama 0,8 m x 0,8 m, ki morajo biti stalno dostopni. Vse višinske kote jaškov morajo biti prilagojene višinskim kotam okoliškega terena. Kanal bo zaradi zadrževalne funkcije občasno pod tlakom. Na mestih, kjer je teren nižji od kote 279,80 m. n. v., bo treba izvesti vodotesno zaprtje pokrovov. Vodotesno bosta morala biti zaprta tudi pokrova na jaških že izvedenega odseka na mestu križanja vzhodne avtoceste pri Studencu. Kanal bo prezračevan prek zračnikov, ki bodo razporejeni na razdalji približno 500 m in bodo locirani neposredno ob zadrževalnem kanalu. Sekundarna kanalizacija ne bo priključena na predvideni zadrževalni kanal.
Na začetku trase predvidenega zadrževalnega kanala bo potrebna rekonstrukcija obstoječega razbremenilnika R3 v dolžini 6 metrov in širini 6 metrov. Razbremenilnik R3 bo priključen na električno omrežje. Ob razbremenilniku bo vgrajen agregat za rezervno napajanje. Zaradi gradnje zadrževalnega kanala bo treba ob razbremenilniku R3 v dolžini 45 m v Ljubljanico prestaviti obstoječi iztočni kanal iz razbremenilnika z dimenzijo 2.100 mm, ki bo moral ves čas predvidenih del ostati v funkciji. Prestaviti bo treba tudi 68 m dolg odsek zbiralnika A0 pri zdravstvenem domu Ljubljana Moste - Polje ob Cesti 30. avgusta.
Križanje zadrževalnega kanala z zbiralnikom B2 bo zaradi višinske uskladitve izvedeno z dvema kanalizacijskima cevema z dimenzijo DN 1400 mm in dvema združitvenima objektoma z notranjima tlorisnima dimenzijama 2,0 m x 4,0 m. Na mestu križanja zadrževalnega kanala s predvideno padavinsko kanalizacijo iz Zaloške ceste bo že pri gradnji zadrževalnega kanala izveden podzemni objekt z notranjima tlorisnima dimenzijama 6,0 m x 12,0 m in višino 1,0 m. Na mestu križanja zadrževalnega kanala s kanalom dimenzije DN 800/1200 mm v Zaloški cesti v Zalogu bo kanal dimenzije DN 800/1200 mm ustrezno višinsko prilagojen in statično ojačan. Na mestu križanja zadrževalnega kanala z obstoječim zbiralnikom A0 dimenzije DN 1800 mm v Cerutovi cesti v Zalogu bo zgrajen podzemni objekt z notranjima tlorisnima dimenzijama 5,0 m x 13,0 m in višino 1,0 m.
Križanje zadrževalnega kanala z zbiralnikom C0 bo zaradi višinske uskladitve izvedeno z dvema kanalizacijskima cevema dimenzije DN 1400 mm in dvema združitvenima objektoma, tlorisne dimenzije 1,5 m x 3,0 m.
Prostorska enota P2
Zadrževalni bazen
Tlorisna velikost zadrževalnega bazena bo 55,0 m x 47,7 m, globina pa 4,5 m. Koristna prostornina bazena bo 9.500 m3. Zadrževalni bazen bo v celoti vkopan in prekrit z zemeljskim nasutjem, globokim najmanj 0,6 m, ter ozelenjen. V objekt bo mogoče vstopiti skozi vstopne odprtine v krovni plošči z merama 0,8 m x 0,8 m. Na zahodnem delu bazena bodo po celotni dolžini vgrajeni montažni elementi, široki 2,6 m, ki bodo namenjeni montaži in demontaži prekucnikov za spiranje bazena. Vrhnja kota izstopnih jaškov, nasutja nad bazenom in manipulacijskih površin ob bazenu bo 272,20 m. n. v.
Dotok v bazen bo iz zbiralnika A0 prek razbremenilnika RO(1) in dotočnega kanala. Iztok iz bazena bo prek črpališča in tlačnih vodov v zbiralnik A0.
Upravno-tehnološki objekt
Tlorisna velikost upravno-tehnološkega objekta bo 11,0 m x 5,0 m. Višina objekta bo 5,0 m.
V pritličju bodo poslovni prostori, pod zemljo pa tehnološki prostori: vtočni objekt, črpališče z merilnim jaškom, iztočni jašek, akumulacijski bazen, armaturno-regulacijski jašek, vodovodni jašek in prezračevalni jašek.
Objekt za sprejem blata
Tlorisna velikost objekta bo 17,0 m x 35,0 m. Višina objekta bo 17,0 m.
Vratarnica
Tlorisna velikost objekta bo 5,0 m x 5,0 m in višino 3,5 m.
Informacijska tabla
Velikost informacijske table bo 4,0 m x 3,0 m.
Objekt za sprejem, pranje in izločanje odpadne vode
Tlorisna velikost objekta bo 30,0 m x 22,0 m. Višina objekta bo 8,0 m.
Cestna tehtnica
Tlorisna velikost objekta bo 28,0 m x 3,0 m. Višina tehtnice bo 0,5 m.
Biofiltrska enota za odstranjevanje smradu
Tlorisna velikost objekta bo 2,0 m x 6,0 m. Višina objekta bo 2,0 m.

Objekti na območju CČN morajo z ostalimi obstoječimi objekti na čistilni napravi tvoriti oblikovno celoto. Strehe objektov morajo biti enokapnice z blagim naklonom.
Ograja ob zadrževalnem bazenu mora biti žična in obsajena s popenjalkami.

Prostorska enota P1
Takoj po zaključeni posamezni fazi gradnje zadrževalnega kanala je treba vse površine povrniti v prvotno rabo.
Na mestih, kjer bo teme zadrževalnega kanala izvedeno nad obstoječim terenom, oziroma kjer nadvišanje nad kanalom ne omogoča zadostne zaščite, bo izvedeno nasutje terena minimalne debeline 1,0 m nad temenom kanala. Nadvišanje terena bo izvedeno na območju univerzitetne psihiatrične klinike, med vzhodno avtocesto in Balinarsko potjo in pred načrtovanim zadrževalnim bazenom na območju CČN. Nadvišanje terena mora biti izvedeno brez vidnih dvigov višinskih kot jarkov.
Za vsa območja, kjer je predvideno nadvišanje terena, je treba izdelati načrt krajinske arhitekture.
Na območju univerzitetne psihiatrične klinike je treba na območjih, kjer bi se zaradi gradnje zadrževalnega kanala lahko zadrževala padavinska zaledna voda, ustrezno urediti odvodnjavanje.
Prostorska enota P2
Nadvišanje terena bo izvedeno pred zadrževalnim bazenom.
Vse zunanje površine ob načrtovanih objektih morajo biti usklajene z ureditvijo celotnega kompleksa CČN. Predvideti je treba utrjene servisne poti in manipulacijske površine za dostop z vozili do vseh objektov in opreme.

V območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov zunaj pasu 2,5 m na obe strani kanalizacijskega zbiralnika, merjeno od njegove osi, skladno z določili prostorskega akta, ki velja za sosednje območje.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, ki so opredeljena v 17., 18., 19. in 20. členu tega odloka.

Zaradi gradnje zadrževalnega kanala je treba začasno odstraniti ograje na naslednjih lokacijah:
– na območju parka severno od Fužinskega gradu,
– na vzhodni strani vzhodne avtoceste (ob globeli),
– pri objektu Balinarska pot 14,
– pri objektih Vevška cesta 12 in 13,
– pri osnovni šoli v Kašlju,
– na jugovzhodnem delu območja skladišča naftnih derivatov Petrol,
– pri objektih na Krivi poti,
– pri objektih Zaloška cesta 218 in Zaloška cesta 222,
– pri vrtcu na Cerutovi ulici.
Zaradi gradnje zadrževalnega kanala je treba začasno odstraniti stebričke na mostu Chengdujske ceste.
Vse objekte, ki jih je treba začasno odstraniti, je treba po končani gradnji nadomestiti.

Vsa drevesa, ki niso predvidena za odstranitev, je treba v času gradnje zavarovati pred poškodbami. Pri vseh izkopih v bližini dreves je treba uporabiti tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).
Zaradi gradnje kanalizacijskega zbiralnika je treba zaščititi:
– 2 drevesi na parkirišču ob Fužinskem gradu,
– 2 drevesi ob POTi, kjer zadrževalni kanal prečka kanalizacijski zbiralnik B2.

Zaradi gradnje kanalizacijskega zbiralnika je treba odstraniti:
– 3 drevoredna drevesa na mestu, kjer zadrževalni kanal prečka POT;
– 3 drevesa na lokaciji južno od POTi, vzhodno od prečkanja kanalizacijskega zbiralnika B2;
– drevesa in grmovnice pred in v območju univerzitetne psihiatrične klinike. Odstranitev teh dreves mora biti selektivna;
– grmovnice in drevesa neposredno ob vzhodni avtocesti;
– posamezna drevesa na območjih osnovne šole Kašelj, vrtca na Cerutovi ulici, stanovanjskih blokov med Balinarsko potjo in cesto Slape, Klemenove ulice, na območju Krive poti ter na območju med železniško progo Ljubljana–Zidani most in Zaloško cesto ter na območju zdravstvenega doma Ljubljana Moste - Polje;
– drevesa ob ograji CČN.

Vsako odstranjeno drevo je treba nadomestiti v neposredni bližini odstranjenega drevesa.
Vsako odstranjeno drevo ob POTi je treba nadomesti s tremi drevesi.
V območju psihiatrične klinike je treba v drevoredu ob dostopni poti zasaditi 7 nadomestnih drevorednih dreves. Poleg tega je treba pred in v območju univerzitetne psihiatrične klinike zasadi še najmanj 25 nadomestnih dreves.
Na območju zdravstvenega doma Ljubljana Moste - Polje je treba zasaditi najmanj 6 nadomestnih dreves.
Izbor drevesnih vrst in lokacije nadomestnih zasaditev bodo določeni ob izdelavi projektne dokumentacije, v načrtu krajinske arhitekture.

Prostorska enota P2
Načrtovani objekti na območju prostorske enote P2 so predvideni v sklopu skupne parcele za gradnjo objektov CČN v Zalogu, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2778/2, 2777/1, 3702/1, 3697, 2768/2, 2759/1, 2722/3, 2723/2, 2702, 2703, 2701, 2700, 2699, 2694, 2695, 2732/1, 2735, 2687/2, 2687/3, 2691/1, 2678/2, 2691/2, 2678/5, 2691/4, 2691/3, 2678/7, 2678/6, 2761/10, 2761/12, 2761/6, 2761/11, 2761/5, 2732/4, 2731, 2732/5, 2732/7, 2761/18, 2761/22, 2761/21, 2761/17, 2761/13, 2761/7, 2761/15, 2761/9, 2761/19, 2761/16, 2761/14, 2759/5, 2776, 2774, 2771/2, 2759/4, 2732/2, 2732/6, 2771/1, 2771/13, 2759/2, 2770/2, 2770/1, 2769, 2724/1, 2726, 2732/3, 2765, 2724/2 in 2729, vse k. o. Kašelj. Površina skupne parcele za gradnjo objektov meri 234.048 m2.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 2.3.1. do 2.3.4. »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč v območju OPPN«.

Prostorska enota P1
Za potrebe gradnje in obratovanja načrtovanega zadrževalnega kanala ni treba izvesti novih prometnih povezav. Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
Za potrebe vzdrževanja načrtovanega zadrževalnega kanala je treba zagotoviti nemoten dostop za vozila za čiščenje kanalov z nosilnostjo 30 ton. Dostopne poti do zadrževalnega kanala morajo potekati znotraj območja OPPN in se navezovati na obstoječe javne ceste ali poti v javni rabi.
Prostorska enota P2
Dostop do načrtovanih objektov na območju CČN je treba urediti z obstoječih prometnih površin na območju CČN.
Dostop do biofiltrske enote za odstranjevanje smradu je treba navezati na obstoječo lokalno pot ob južni strani CČN. Zaradi gradnje objekta za sprejem blata in objekta za samonosno sušenje z energetsko izrabo blata je treba ob načrtovanem objektu spremeniti obstoječo interno prometno ureditev.

Prečkanja oziroma poteke po cestah je treba izvesti s prekopi.
Zadrževalni kanal bo prečkal oziroma potekal v varovalnem pasu vzhodne avtoceste. V postopku izdelave projekta PGD, PZI mora projektant upoštevati širitev avtoceste na vsako stran za en vozni pas (najmanj 4 m), zavarovanje poteka kanala pod avtocesto in vzdrževanje kanala v avtocestnem propustu v cestnem svetu avtoceste.
Načrtovani zadrževalni kanal bo prečkal oziroma potekal v varovalnih pasovih naslednjih pomembnejših lokalnih cest:
– prečkal Chengdujsko cesto,
– prečkal Balinarsko pot,
– prečkal Cesto v Slape,
– prečkal Vevško cesto,
– prečkal Cesto 30. avgusta,
– potekal po Kašeljski cesti in Klemenovi ulici,
– prečkal Cesto španskih borcev,
– prečkal Rosno pot,
– potekal po Krivi poti,
– prečkal Zaloško cesto,
– potekal po Cerutovi ulici.
Zadrževalni kanal Fužine–Zalog bo potekal v večjem delu izven varovalnega pasu železniške proge Državna meja–Dobova–Ljubljana in se bo železniški progi približal šele v Zalogu, kjer bo potekal pod železniško progo Zidani Most–Ljubljana v približnem km 557,700. Prečkanje železniške proge je treba izvesti s horizontalnim podvrtavanjem. Zadrževalni kanal prečka tudi industrijski tir za Papirnico Vevče ob Cesti 30. avgusta. Pri gradnji je treba zagotoviti stabilnost železniških naprav. Pri projektiranju je treba upoštevati predvideno rekonstrukcijo oziroma širitev ranžirne postaje Zalog.
Za posege v našteta območja prometne infrastrukture je treba pridobiti soglasje njihovih upravljavcev.
Za posege v območje železnice je treba upoštevati predpise o varnosti v železniškem prometu in predpise o pogojih za gradnjo objektov in druge ureditve v varovalnem progovnem pasu ob tiru.

Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih vodov ter pri tem upoštevati pogoje njihovih upravljavcev. Na območju Kašeljske ceste, Klemenove ulice, Krive poti in Cerutove ulice so dovoljeni minimalni tehnično dopustni odmiki.
Pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke kanalizacijskega zbiralnika s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi ter zanje podati ustrezne tehnične rešitve.
Če je med izvedbo ugotovljeno, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, je to treba izvesti v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca voda.
Pred začetkom gradnje je treba skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave.
Pri izvajanju del na mestih križanja in vzporednih potekih mora investitor zagotoviti sodelovanje lastnika oziroma upravljavca posameznega voda.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturo, ki posega v območje OPPN oziroma se mu približuje.
Prostorska enota P2
Načrtovane objekte na območju CČN je treba priključiti na obstoječe interno komunalno in energetsko omrežje, ki poteka na območju CČN. Priključitev je treba izvesti po pogojih upravljavcev komunalnega in energetskega omrežja.
Zadrževalni bazen bo priključen na električno omrežje, vodovod in kanalizacijo. Električno napajanje zadrževalnega bazena mora biti dvostransko. Ob zadrževalnem bazenu bo vgrajen agregat za rezervno napajanje.

Zadrževalni kanal bo prečkal oziroma potekal v vplivnem območju naslednjih obstoječih primarnih in sekundarnih kanalov za odvod sanitarne odpadne vode in padavinske odpadne vode:
– zbiralnik A0 na južni strani od razbremenilnika R3 v Fužinah do vrtca ob Cerutovi ulici,
– iztok iz razbremenilnika R3,
– kanal po Chengdujski ulici (dimenzija DN 300 mm),
– kanalizacijski zbiralnik B2 vzhodno od Chengdujske ulice (dimenzija DN 1000),
– iztok iz razbremenilnika R2 vzhodno od Chengdujske ulice (dimenzija DN 2400),
– kanal po Cesti v Slape (dimenzija DN 400),
– kanal po Cesti 30. avgusta (dimenzija DN 400),
– kanal po Grajzerjevi ulici (dimenzija DN 500),
– kanal po Kašeljski cesti (dimenzija DN 300),
– kanal po Klemenovi ulici (dimenzija DN 300),
– interni kanal Petrol (dimenzija DN 400),
– kanal iz črpališča Zgornji Kašelj 1 (dimenzija DN 400),
– kanal po Zaloški cesti (dimenzija Ř 800/1200),
– zbiralnik C0 pred centralno čistilno napravo Zalog (dimenzija R 800/1200).
Zadrževalni kanal bo prečkal oziroma potekal v vplivnem območju naslednjih obstoječih primarnih in sekundarnih vodovodov:
– primarni vodovod po Chengdujski ulici (dimenzija JE DN 800),
– vodovod v Balinarski poti (dimenzija LTŽ 80),
– vodovod v Cesti v Slape (dimenzija AC DN 100),
– vodovod v Vevški cesti (dimenzija PE d 110),
– vodovod v Cesti 30. avgusta (dimenzija LŽ DN 200),
– primarni vodovod v Kašeljski cesti (dimenzija PVC d 280),
– vodovod v Grajzerjevi ulici (dimenzija DN 150),
– vodovod v Klemenovi ulici (dimenzija DN 150),
– vodovod v Rosni poti (dimenzija NL DN 100),
– vodovod v Krivi poti (dimenzija AC DN 80),
– vodovod na južni strani naselja Zalog (dimenzija NL DN 100),
– vodovod v Zaloški cesti (dimenzija DN 150).
Zadrževalni kanal bo prečkal prenosni plinovod 10000 MRP Ljubljana–MRP Vevče na območju dovozne ceste do univerzitetne psihiatrične klinike.
Zadrževalni kanal bo prečkal oziroma potekal v vplivnem območju naslednjih obstoječih distribucijskih plinovodov:
– plinovod PE 50 po Balinarski poti,
– plinovod PE 100 po Cesti v Slape,
– plinovoda PE 200 in PE 50 ob zdravstvenem domu Ljubljana Moste - Polje,
– plinovod PVC 80 pri osnovni šoli Kašelj,
– plinovod PVC 150 ob Močilnikarjevi ulici,
– plinovod PE 50 po Kašeljski cesti,
– plinovod PE 150 po Klemenovi ulici,
– plinovod PE 50 po Kašeljski cesti,
– plinovod PE 150 po Zaloški cesti,
– plinovod PE 100 in PE 50 po Cerutovi ulici.
– plinovod PE 150 po poljski poti pred CČN.
Načrtovani zadrževalni kanal bo potekal v varovalnem pasu 20 kV daljnovoda Črnuče–Grosuplje in 35 kV daljnovoda Kleče–Vevče.
Pri izdelavi projektne dokumentacije PGD, PZI za načrtovani zadrževalni kanal je treba upoštevati idejni projekt ELR2-716/06, »Prehod na 20 kV napetostni nivo v SN kabelskem omrežju na območju napajanja RTP Polje2, projektanta Elektro Ljubljana, d.d.«
Na mestu križanja zadrževalnega kanala s predvideno traso 110 kV kablov RTP Polje–RTP Vič in RTP Polje–RTP Vevče je treba predvideti položitev elektro kabelske kanalizacije.
Zadrževalni kanal bo prečkal oziroma potekal v vplivnem območju obstoječega kabelskega električnega omrežja:
– ob Chengdujski cesti,
– v parku univerzitetne psihiatrične klinike,
– na Balinarski poti, cesti Vevče (transformatorska postaja),
– na območju osnovne šole Kašelj (transformatorska postaja),
– na delu Kašeljske ceste,
– na delu Klemenove ulice,
– pri transformatorski postaji na Krivi poti,
– na zaključku Cerutove ulice na območju kmetijskih površin.

Na območju trase predvidenega zadrževalnega kanala se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– EŠD 14895 Ljubljana – Arheološko najdišče Fužine,
– EŠD 136 Ljubljana – Grad Fužine,
– EŠD 18815 Ljubljana – Hidroelektrarna Fužine,
– EŠD 12511 Ljubljana – Zobnika iz elektrarne Fužine,
– EŠD 1116 Ljubljana – Pot POT.
Za posege v navedene enote kulturne dediščine (razen za EŠD 14895 Ljubljana – Arheološko najdišče Fužine) je treba pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Ljubljana.
Na območju arheološkega najdišča Fužine (EŠD 14895) je za raziskavo in odstranitev dediščine treba pridobiti soglasje Ministrstva za kulturo.
Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine je treba zagotoviti stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.
Na ureditvenem območju OPPN je treba izvesti predhodne arheološke raziskave, ki morajo biti zagotovljene v okviru priprave terena za gradnjo. Njihov obseg bo opredelila pristojna strokovna služba za varovanje kulturne dediščine.

V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev onesnaženja voda, ki bi nastalo zaradi nezgod, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi.
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba v skladu s predpisi pridobiti vodno soglasje, ki ga izda naslovni organ. Vodno soglasje je treba pridobiti za:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po Zakonu o vodah,
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
– poseg, ki lahko vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika, ali na vračanje vode v vodonosnik,
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
Za vse posege na območju OPPN, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, mora investitor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje.
Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za vsa vodna zemljišča, ki so v lasti države in nanje investitor posega z gradnjo.

Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom mora biti delovni pas čim ožji. V času gradnje na območju delovnega pasu ni mogoče izvajati kmetijske dejavnosti.
Nad kanalizacijskim zbiralnikom je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti:
– v pasu 2,5 m od osi na vsako stran naj ne bodo posajene rastline s koreninami, globljimi od 1,0 m, zemljišče naj ne bo obdelovano globlje kot 0,5 m in postavljene naj ne bodo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu,
– v pasu 3,0 m od osi na vsako stran naj ne bo posajena visokorasla stebelna vegetacija.
Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri prekrivanju cevi naj bo zemljina vrnjena v ustreznem vrstnem redu. Žive zemlje ni dovoljeno premikati daleč stran od mesta izkopa.
Dela naj bodo časovno izvedena tako, da bo kmetijska proizvodnja čim manj prizadeta.

Za začasne prometne in gradbene površine je treba uporabiti površine, na katerih so tla manj kakovostna.
Med gradnjo je treba gradbišče organizirati tako, da je preprečeno onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Ob nezgodi je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla.
Prst je treba odstraniti in deponirati na robu izkopa ter jo uporabiti za sanacijo razgaljenih površin. Na drugo lokacijo jo je treba odstraniti in premestiti tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Deponije prsti morajo biti izvedene tako, da sta ohranjeni njena rodovitnost in količina, pri čemer se mrtvica in živica ne smeta zmešati.

Območje OPPN je uvrščeno pretežno v III. območje varstva pred hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Del območja univerzitetne psihiatrične klinike in del območja zdravstvenega doma Ljubljana Moste - Polje se nahajata v II. območju varstva pred hrupom.
V II. območju varstva pred hrupom je dovoljena mejna raven hrupa 45 (dbA) ponoči in 55 (dbA) podnevi. V III. območju varstva pred hrupom je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči.
V času gradnje ne smejo biti presežene ravni hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem okolju. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom.
Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom, mora biti čas obratovanja hrupnih operacij omejen na najmanjšo možno mero, po potrebi pa je hrup mogoče omejiti tudi s premičnimi protihrupnimi ograjami.
Vsa hrupna dela je treba ob upoštevanju dovoljenih ravni hrupa izvajati samo v času od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano na dela prost dan.

V času gradnje je treba zagotoviti varstvo zraka z:
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanjem raznosa materiala z gradbišča,
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine,
– prekrivanjem sipkih tovorov pri prevozu po javnih prometnih površinah,
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij.

V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Oddane odpadke je treba spremljati prek evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
Nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.
Ravnanje z odpadki, urejenost zbirnih in odjemnih mest ter dostopnost komunalnih vozil morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi predpisi.

Na območju predvidene trase zadrževalnega kanala se nahajajo naslednja zavarovana območja, naravne vrednote in habitatni tipi:
– zavarovano območje Fužine, ki ima status spomenika oblikovane narave,
– zavarovano območje Pot spominov in tovarištva, ki ima status spomenika oblikovane narave,
– naravna vrednota Fužine – platana v graščinskem parku (ident. št. 1939), ki ima status naravne vrednote lokalnega pomena,
– naravna vrednota POT, ki ima status naravne vrednote lokalnega pomena,
– habitatni tip – mezotrofni do evtrofni gojeni travniki.
Pri načrtovanju posegov v območje OPPN je treba upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedene v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za izdelavo Občinskega lokacijskega načrta za zadrževalni kanal Fužine–Zalog, z zadrževalnim kanalom pred CČN«, ki ga je izdelal ZRSVN, OE Ljubljana, november 2005 in naslednje pogoje:
– območje gradbišča je treba omejiti na najmanjši možni obseg (posega lahko le na območje OPPN v času gradnje),
– končno odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala in izpuščanje tekočin v naravno okolje ni dovoljeno,
– na območju zadrževalnega kanala je treba takoj po njegovi izgradnji vzpostaviti prvotno stanje.
Na zavarovanem območju Fužin je prepovedano razkopavati, uničevati ali poškodovati drevje in grmovje, spreminjati arhitekturno zasnovo, spreminjati ekološke pogoje, graditi objekte, naprave, reklame in napise, ki niso v skladu z osnovno funkcijo parka, ter odmetavati ali odlagati odpadke.
Na območju naravne vrednote Fužine – platana v graščinskem parku je treba pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov ohraniti rastišče, krošnjo in deblo drevesa.
Na območju naravne vrednote POTi je pri načrtovanju posegov in izvajanju dejavnosti prepovedano poškodovati zelenice, drevesa in grmovnice, pešpoti z robniki ter pripadajoče objekte, opremo in naprave.
Na območju habitatnega tipa je treba pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati naslednji varstveni usmeritvi:
– pri gradnji naj bodo izkoriščeni obstoječi infrastrukturni koridorji,
– uporablja naj se način gradnje, ki najmanj prizadene območje.

Požarna varnost obstoječih objektov zaradi izvedbe OPPN ne sme biti slabša. Pri gradnji in vzdrževanju kanalizacijskega zbiralnika je treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.
V vsaki gradbeni etapi mora biti do obstoječih okoliških objektov zagotovljena ustrezna ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.

Načrtovano gradnjo zadrževalnega kanala in objektov na območju CČN je mogoče izvesti v več gradbenih fazah.
V prvi fazi je treba zgraditi zadrževalni bazen pred CČN, ki se bo v celoti polnil iz zbiralnika A0. V končni fazi, po izgradnji zadrževalnega kanala, bo deloval skupaj z zadrževalnim kanalom tako, da se bo polnil pretežno preko njega, delno pa tudi iz zbiralnika A0.
Faze gradnje zadrževalnega kanala morajo potekati zaporedno v smeri od Fužin proti Zalogu.

Pred začetkom gradnje mora biti skupaj z upravljavci evidentirano stanje obstoječe infrastrukture. Zaščititi je treba vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave. Zaščite in morebitne prestavitve vseh internih obstoječih vodov, ki jih v uradnih evidencah ni, je treba izvesti na terenu med gradnjo.
Gradbišče mora biti zavarovano tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje in obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
V času gradnje mora investitor zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim opazovanjem stanja objektov v vplivnem območju.
V vplivnem območju je treba v času gradnje zagotoviti geotehnični nadzor stanja obstoječih objektov.
V času gradnje in obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo zadrževalnega kanala in pripadajočimi ureditvami.
V času gradnje in obratovanja je treba zagotoviti stabilnost obstoječih objektov v neposredni bližini novogradenj.
V času gradnje in obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi ne more priti do onesnaženja okolja.
Izkopi ob stanovanjskih objektih morajo potekati brez uporabe miniranja. Vsa dela je treba izvajati tako, da pri gradnji ne bo prišlo do poškodb na okoliških objektih. Izvesti je treba vse potrebne zaščite za zavarovanje objektov ob načrtovani gradnji.
Morebitne prestavitve ali poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastalih zaradi gradnje, mora investitor sanirati na lastne stroške. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Zaradi zagotavljanja primernih odmikov od obstoječe komunalne infrastrukture je treba izkope izvajati v čim manjšem gabaritu in za gradnjo uporabiti takšne tehnične rešitve, ki bodo to zagotavljale.
Sočasno z gradnjo objektov je treba zagotoviti prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času gradnje in po njej.
Po izvedbi posegov v prometne površine nosilnost vozišča ne sme biti manjša. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki in kakovosti, kot je bila pred gradbenim posegom.
Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej.

Na območju OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. Navedena odstopanja so dovoljena le, če z njimi soglašajo pristojni upravljavci vodov.
Tlorisni gabariti načrtovanih objektov na območju CČN lahko odstopajo do +3,0 m pod pogojem, da bodo izvedeni znotraj ograje CČN. Tlorisni gabariti podzemnih objektov na zadrževalnem kanalu lahko odstopajo do +1,0 m. Višinski gabariti načrtovanih objektov na območju CČN lahko odstopajo do +1,0 m. Vsi gabariti so lahko manjši od navedenih v tem odloku pod pogojem, da bo zagotovljena osnovna funkcija objekta.

Po izvedbi načrtovanih ureditev so v območju OPPN dopustna redna in investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vsi posegi, ki jih je mogoče izvajati skladno z merili in pogoji tega odloka pod pogojem, da z njimi soglaša upravljavec kanalizacijskega zbiralnika.

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju OPPN iz 6. člena tega odloka prenehajo veljati določila naslednjih občinskih prostorskih izvedbenih aktov:
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M5 Selo - Nove Fužine (Uradni list SRS, št. 3/88, Uradni list RS, št. 56/92, 24/97 in 63/99),
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del planske celote M8 Polje - Vevče - Kašelj (Uradni list RS, št. 49/96, 63/99 in 54/04),
– Odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območji urejanja MM 8/1 Petrol Zalog Kašelj del in MT 7/1 območje ŽG del (Uradni list RS, št. 26/93),
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje ŽG Ljubljana (Uradni list SRS, št. 23/89, ter Uradni list RS, št. 56/92 in 29/06),
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M7 Zadobrova - Novo Polje - Zalog (Uradni list SRS, št. 3/88, ter Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99),
– Odloka o sprejetju lokacijskega načrta za Centralno čistilno napravo Ljubljana v ureditvenem območju MM 7/1 (Uradni list SRS, št. 27/87 in 8/96) v delih, ki se nanaša na območje OPPN.

OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Moste - Polje,
– Četrtni skupnosti Moste,
– Četrtni skupnosti Polje.
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana na Oddelku za urejanje prostora.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.