Občinski svet Občine Braslovče je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) na 23. redni seji dne 2. 12. 2009 sprejel

(1) V skladu z Odlokom o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08; v nadaljevanju: prostorski red občine) Občinski svet Občine Braslovče sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA15 - Rakovlje zahod (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 45-2008, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
- opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
- umestitev načrtovane ureditve v prostor,
- zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
- rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
- rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
- rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
- načrt parcelacije,
- etapnost izvedbe prostorske ureditve,
- velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
- usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture ''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
- izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
- prikaz stanja prostora,
- strokovne podlage,
- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
- obrazložitev in utemeljitev,
- povzetek za javnost,
- geodetski načrt s certifikatom,
- geološko poročilo,
- podatki o lastnikih zemljišč.

(1) Območje podrobnega načrta zajema zemljišča s parc. št. *15, 30, 33, 34, 35, 36, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, *198 vse k.o. Spodnje Gorče ter zemljišča s parc. št. 277/1, 277/3, 277/4, 277/5, 277/6, 280/2, 281/1282/1, 297/1, 297/2, 300, 301/1, 306/1, 306/2, 307/1, 307/2, 308, 309/1, 310/1, 311/1, 721/1, 723/1 vse k.o. Braslovče.
(2) Območje OPPN se nahaja v zahodnem delu naselja Rakovlje v Občini Braslovče in je na vzhodu in severu omejeno z osnovno šolo ter naseljem, na jugu sega do kmetijskih zemljišč ter na zahodu do občinske ceste Braslovče-Gomilsko.

(1) Za celotno območje OPPN iz 3. člena tega odloka, je skladno s prostorskim redom občine potrebno izdelati izvedbeni prostorski akt, in sicer občinski lokacijski načrt. Skladno s 110. členom ZPNačrt se šteje občinski lokacijski načrt po Zakonu o urejanju prostora - ZUreP (Uradni list RS, št. 110/02) za občinski podrobni prostorski načrt po ZPNačrt.
(2) Ker obravnavano območje v naravi večji del predstavlja travnik je potrebno območje najprej prometno, energetsko in komunalno opremiti. Nato pa je možna gradnja posameznih stavb, in sicer v skladu s spodaj navedenimi pogoji.

Območje OPPN se nahaja na jugozahodnem delu naselja Rakovlje zahodno od obstoječe osnovne šole. Vzhodni in severni rob območja sta v celoti pozidana, zahodni rob pa tvori občinska cesta. Južni del območja je v celoti namenjen za širitev šolskega kompleksa proti zahodu ter za umestitev športnorekreacijskih površin. Osrednji del območja se nameni za izgradnjo eno do dvostanovanjskih stavb, medtem ko se skrajnem severnem delu omogoči gradnja enostanovanjskih stavb. S tem načrtom se uredi tudi prometna dostopnost do osnovne šole ter mirujoči promet za njene potrebe. Dostop do celotnega območja bo urejen neposredno iz občinske ceste.

Območje OPPN je razdeljeno na 3 enote urejanja. Enota 'A' se nahaja na severnem delu ureditvenega območja in je znotraj njega predvidena izgradnja 7 enostanovanjskih stavb ter 16 eno do dvostanovanjskih stavb. Enota 'B' se nahaja na osrednjem delu območja in je znotraj njega predvidena gradnja 4 večstanovanjskih stavb. Enota C pa se nahaja na južnem delu območja in je znotraj njega predvidena širitev osnovne šole in vrtca ter umestitev športnorekreacijskih površin.

(1) Enota A
Enota zajema območje stanovanjskih objektov.
Stavbe od A1 do A7
Znotraj te enote je dovoljena gradnja 7 enostanovanjskih stavb. Enota je razdeljena na 7 ločenih parcel namenjenih gradnji. Znotraj vsake te parcele je dovoljena gradnja ene stavbe dimenzij do 8.00 x 12.00 m in etažnosti K+P+M, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3.00 m, da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0.80 m. Pri tem je lahko višina slemena merjena od kote tal visoka največ 7.00 m. Streha je obvezna dvokapnica z naklonom strešin 35° in usmerjenost slemena v smeri daljše stranice objekta to je v smeri severovzhod - jugozahod. Gradnja frčadi oziroma uporaba ostalih izrastkov na strehi ni dovoljena, napušči so lahko dolgi največ 1.00 m. Fasade objektov so lahko v različnih zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča gradnjo pasivnih stavb.
Stavbe od A8 do A23
Znotraj te enote je dovoljena gradnja 16 eno do dvostanovanjskih stavb. Enota je razdeljena na 16 ločenih parcel namenjenih gradnji. Znotraj vsake te parcele je dovoljena gradnja ene stavbe dimenzij do 10.00 x 15.00 m in etažnosti K+P+M, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3.00 m, da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0.80 m. Pri tem je lahko višina slemena merjena od kote tal visoka največ 8.00 m. Streha je obvezna dvokapnica z naklonom strešin 35° in usmerjenost slemena v smeri daljše stranice objekta to je v smeri severovzhod - jugozahod. Gradnja frčadi oziroma uporaba ostalih izrastkov na strehi ni dovoljena, napušči so lahko dolgi največ 1.00 m. Fasade objektov so lahko v različnih zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča gradnjo pasivnih stavb.
Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele namenjene gradnji, od roba predvidene dovozne ceste pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Na križiščih kjer je zahtevana preglednost pa ne sme presegati višine 0.80 m. Postavitev lesenih, žičnih ali zidanih ograj ni dovoljena. Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute in samostojne garaže dimenzij do 30 m², ki pa morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 4.00 m. V primeru gradnje dvostanovanjskih stavb pa je za vsak del stavbe dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Enota B
Enota zajema območje večstanovanjskih objektov.
Stavbe od B1 do B4
Znotraj te enote je dovoljena gradnja 4 večstanovanjskih stavb. Enota je razdeljena na 4 ločene parcele namenjene gradnji. Znotraj vsake te parcele je dovoljena gradnja ene stavbe dimenzij do 12.00 x 24.00 m in etažnosti K+P+1+M, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3.00 m, da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0.80 m. Pri tem je lahko višina slemena merjena od kote tal visoka največ 11.00 m. Streha je obvezna dvokapnica z naklonom strešin 35° in usmerjenost slemena v smeri daljše stranice objekta to je v smeri severovzhod - jugozahod. Gradnja frčadi oziroma uporaba ostalih izrastkov na strehi ni dovoljena, napušči so lahko dolgi največ 1.00 m. Fasade objektov so lahko v različnih zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča gradnjo pasivnih stavb.
Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je zasaditev žive meje višine do 1.20 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele namenjene gradnji, od roba predvidene dovozne ceste pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Na križiščih kjer je zahtevana preglednost pa ne sme presegati višine 0.80 m. Postavitev samostojnih lesenih, žičnih ali zidanih ograj ni dovoljena. Ravno tako ni dovoljena postavitev samostojnih garaž.
(3) Enota C
Enota zajema območje šolskega kompleksa s športnorekreacijskimi površinami.
Stavba C1
Znotraj enote je dovoljena širitev obstoječe osnovne šole in vrtca in sicer proti zahodu. Dovoljena je gradnja novih objektov, rekonstrukcija ter odstranitev obstoječih. Stavba ima lahko največ K+P+1+M. Streha je enokapnica ali dvokapnica z upoštevanjem že obstoječih naklonov in usmerjenost slemena v smeri daljše stranice objekta. Gradnja frčadi oziroma uporaba ostalih izrastkov na strehi ni dovoljena. Fasade objektov so lahko v različnih zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa.
Športna igrišča od C2 do C4
Dovoljena je gradnja športnorekreacijskih igrišč. Dovoljena je umestitev večnamenskega atletskega stadiona, večnamenskega asfaltiranega igrišča, igrišč za odbojko na mivki ter ostalih igrišč. Dimenzije, oblika, velikost ter lega igrišč mora ustrezati veljavnim standardom in tehničnim predpisom.
Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Okoli kompleksa je zaradi varnostnih zahtev dovoljena postavitev ograje, in sicer na sam rob parcele namenjene gradnji. Dovoljena je postavitev tudi ostalih objektov, ki se vežejo na dejavnost šolstva in športa.
(4) Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno pridobiti geomehansko poročilo in v skladu z njim prilagoditi način gradnje. Zaradi slabe prepustnosti zemljine tudi na večji globini in občasno relativno visokega nivoja podtalnice, je izvedba ponikovalnic na tem območju nesmiselna.

(1) Obravnavano območje se bo napajalo preko obstoječe ceste Braslovče-Gomilsko, št. 490152, ki poteka na zahodni strani kompleksa in je glavni uvoz v naselje Braslovče in Rakovlje in deloma preko obstoječih prometnih površin na vzhodni strani ureditvenega območja. Za dovoz do novih in obstoječih objektov so predvidene nove prometne površine in rekonstrukcija obstoječih.
(2) Dovozna cesta C-1 je nova cesta, ki se odcepi od obstoječe ceste in je predvidena za dostop do stavb A1 do A7 in obstoječih stavb za katere se obstoječi cesti priključek ukine.
(3) Dovozna cesta C-2 je nova cesta, ki se odcepi od obstoječe ceste in je predvidena za dostop do stavb A8 do A18.
(4) Dovozna cesta C-3 je rekonstrukcija obstoječe ceste in dograditev dela ceste ki bo povezovala obstoječo cesto Braslovče-Gomilsko in prometne površine pri šoli ter bo napajala tudi stavbe B1 do B4, območje športno rekreacijskih površin in šolskega kompleksa. Na tej cesti je predvideno krožišče, ki je namenjeno umiritvi prometa in vizualni ločitvi območja družbenih dejavnosti in stanovanjskih objektov.
(5) Širina dovoznih cest je 5.00 m. Dovozne ceste so obrobničene z betonskimi robniki 15/25 cm v betonski podlagi 20 MB. Uvoz k posameznim objektom se izvede s pogreznjenimi robniki, dvignjenimi cca 5 cm nad niveleto asfalta. Niveleta cest je prilagojena niveleti terena, obstoječih cest in obstoječih objektov. Sestav zgornjega ustroja novih dovoznih cest je sledeč: 3 cm asfaltbeton, 5 cm bitudrobir, 35 cm min. tampon. Trase navedenih cest potekajo pretežno po kmetijskih zemljiščih, zato bo predhodno potrebno odstraniti in deponirati humus. Potrebno je izvesti odvodnjavanje planuma spodnjega ustroja. Predviden je prečni sklon planuma min 3%, v vzdolžni smeri pa plitva rigola z drenažno cevjo DN 100. Planum mora biti pred nasutjem tampona utrjen ME2 min 30 MPa. Tamponski sloj mora biti utrjen ME2 min 100 MPa in zaklinjen s finim peskom v deb. do 2 cm ter dobro uvaljan.
(6) Za odvodnjavanje cest je predvidena meteorna kanalizacija s požiralniki z LTŽ rešetko ali vtokom pod robnikom, in sicer s pomočjo vzdolžnih in prečnih sklonov. Dovozi k objektom morajo biti tlakovani s tlakovci ali travnimi ploščami, ki omogočajo ponikanje vode v podtalje.
(7) Za povezavo celotnega ureditvenega območja so predvideni tudi hodniki za pešce, ki bodo omogočali hitrejšo in varnejšo pot pešcem znotraj stanovanjskega dela naselja kot tudi do šole, vrtca in športno rekreacijskih objektov.

(1) Energija za napajanje predvidenih odjemalcev znotraj OPPN je na razpolago na DV 20 kV Letuš, ki poteka praktično skozi območje OPPN. Predvidena transformatorska postaja TP 20/0.4 kV Rakovlje zahod bo vzankana v SN mrežo 20 kV preko predvidenega priključnega kablovoda 20 kV, in sicer v nadomestni TP 20/0.4 kV Rakovlje šola - TP 20/0.4 kV Rakovlje zahod-DV 20 kV Žovnek-Vransko (N kostanjev drog št. 21 se nadomesti z betonskim drogom Z 11).Transformatorska postaja 20/0.4 kV bo montažno betonske tipske izvedbe z vgrajenim transformatorjem max. 1 x 1000 kVA. Točen tip TP 20/0.4 kV in navidezna moč transformatorja bo možno določiti, ko bo znana točna namembnost objektov in temu ustrezno zahtevane konične moči.
(2) Obstoječa transformatorska postaja TP 20/0.4 kV Rakovlje Gluk (zidana stolpna) z vgrajenim transformatorjem navidezne moči 100 kVA se odstrani. Nadomesti jo prej omenjena nadomestna transformatorska postaja montažno betonske tipske izvedbe z vgrajenim transformatorjem max. 1 x 1000 kVA (risba št.02).
(3) Predvidena distribucijska mreža znotraj kompleksa OPPN bo izvedena z zemeljskimi kablovodi:
- SN kablovodi 20 kV: 3 x (NA2XS(F)2Y 1 x 150/25 mm2, 20 kV),
- NN kablovodi 1 kV: E- AYY(AY2Y) - J 4 x (35 do 150)SM + 1.5RE mm2.
(4) Priključno merilna mesta za posamezne objekte bodo v predvidenih NN razdelilno merilnih omaricah Ra do Rc nameščenih v energetskih prostorih v samih objektih ali na mejah parcel oziroma ob dovoznih cestah, in sicer na stalno dostopnem mestu (risba št. 02). Natančneje bo električne vode in naprave možno dimenzionirati takrat, ko bo znana namembnost objektov in priključne moči (projekt PGD).
(5) Na območju OPPN se predvideva tudi izgradnja javne razsvetljave. Le-ta bo izvedena s tipskimi kandelabri (nadzemna višina 5-9 m) in svetilkami, ki bodo ustrezale obstoječi zakonodaji - Uredba mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 109, 30. 11. 2007) in vgrajenimi varčnimi sijalkami. Razdalija med kandelabri bo ca. 20 do 30 m. Odaljenost od roba cestišča bo znaša od 0.5 m do ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY - J 4 x 16 do 25 mm2. Prižigališča JR bodo v prostostoječi NN omarici locirani ob predvideni TP 20/0.4 kV Rakovlje zahod.

Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov. Predvidijo se naj optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se znotraj objekta predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in elementi.

(1) Na obravnavanem območju zaradi sestave tal padavinskih vod ni možno v celoti ponikati, zato je na vsaki parceli za zbiranje vode s streh predviden vodni rezervoar v funkciji zadrževalnika in za potrebe zalivanja, tako da se v melioracijski jarek preko predvidene meteorne kanalizacije odvajajo samo viški vod. Za odvod meteornih vod iz ureditvenega območja je predvidena izgradnja štirih meteornih kanalov, in sicer v osi vozišča predvidenih cest. Onesnažene meteorne vode z območij parkirnih površin je potrebno pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
(2) Meteorni kanali MK1, MK2 in MK3 potekajo po predvidenih prometnih površinah in se izlivajo v obstoječ melioracijski odvodnik. Kanal MK4 pa se priključuje na obstoječo meteorno kanalizacijo. Meteorne vode z območja dovozov do garaž, ki naj bodo tlakovani s tlakovci ali travnimi ploščami, se spuščajo v podtalje.
(3) Odpadne vode je potrebno odvajati na čistilno napravo. Z OPPN je predviden ločen sistem kanalizacije. Na območju OPPN PA 15 Rakovlje zahod je predvidena izgradnja fekalne kanalizacije, ki bo odvajala odpadne vode s celotnega območja in bo funkcionalno povezana z že obstoječo kanalizacijo. Odpadne vode se bodo z obravnavanega območja odvajale preko novozgrajenih fekalnih kanalov FK1, FK2, FK3, FK4 in FK5 v že zgrajen kanal, ki poteka v cesti ob obstoječem naselju. Za potrebe šole, pa se bodo uporabili že obstoječi kanali, tako da v ta namen ne bo potrebnih novogradenj.
(4) Za odvajanje fekalnih vod iz načrtovanih objektov se lahko do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja povezanega s čistilno napravo, zgradijo individualne čistilne naprave za vsak objekt posebej. Lahko pa se na eno malo čistilno napravo priključi tudi več objektov. Očiščene vode iz čistilnih naprav se bodo začasno odvajale v predvideno meteorno kanalizacijo.

Ob zahodnem robu ureditvenega območja ob obstoječi cesti Braslovče Gomilsko poteka obstoječ vodovod PE 110. Drug vodovod PE 90 pa poteka po sredini ureditvenega območja v smeri jug sever. Za oskrbo predvidenih objektov s pitno in sanitarno vodo se bo zgradilo sekundarno vodovodno omrežje, ki bo potekalo v cestnih površinah. Predvidena je povezava obeh obstoječih cevovodov z novim vodom V1, ki bo napajal tudi tangirane predvidene objekte. Voda V2 in V3 pa sta predvidena za oskrbo preostalih objektov. Za gradnjo novega vodovodnega omrežja se uporabijo cevi iz nodularne litine Ø 100 mm, ki se polagajo v ozek izkop širine 0.60 m, na peščeno podlago debeline min. 10 cm in obsujejo s peskom do višine 15 cm nad temenom cevi. Celoten sistem je dimenzioniran za oskrbo objektov na obravnavanem območju in zagotavljanje požarne varnosti z vgradnjo nadzemnih hidrantov.

Predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.

Območje OPPN leži izven evidentiranih in varovanih območij kulturne dediščine.

Vsi predvideni objekti se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo.

Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo ekološko sprejemljivi viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

Za objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.

Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.

(1) Pri pripravi akta so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
(2) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo.

Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel in je prikazan v grafičnem načrtu parcelacije.

Načrtovane ureditve se lahko izvajajo postopoma, pri čemer pa mora izgradnji objektov slediti izgradnja gospodarske javne infrastrukture.

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov objektov, povečanja niso dovoljena.
(2) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(3) Meje parcel namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo podrobnega načrta.
(4) Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(5) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(6) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti na Oddelku za okolje in prostor Žalec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.