Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08), 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis: 252/99, 351/08) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 16. redni seji dne 2. 12. 2009 sprejel

Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske in umetnostno-arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: EŠD 1771 Dobrova pri Ljubljani – Cerkev Marijinega vnebovzetja.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Romarska cerkev, obdana s pokopališčem, je bila zgrajena na prostoru srednjeveške predhodnice v letih 1713 do 1716, po načrtih stavbenika Gregorja Mačka. Osmerokotno ladjo in prezbiterij prekrivata kupoli, nad ladjo je razgibano členjena svetlobnica. Zvonik ob zahodni fasadi je bil leta 1752 povišan in barokiziran. Kupolo prezbiterija in svetlobnico je v letih 1876 in 1979 poslikal Matija Bradaška. Cerkvena oprema je večina iz 19. stoletja. Glavni oltar je delo Mateja Tomca iz leta 1853, Marijin kip je iz leta 1799, kipi cerkvenih učiteljev, delo Henrika Mihaela Löhra, so iz starejšega baročnega oltarja. Slika Vizija sv. Filipa Nerija, delo rimskega umetnika Michelangela Ricciolinija iz leta 1709, postavljena na slavoločni steni, je bila prvotno v ljubljanski stolnici.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Dobrova, na parceli št. *1141/4. Vplivno območje spomenika obsega enoto dediščine EŠD 17242 Dobrova pri Ljubljani – Pokopališče z enoto dediščine EŠD 17164 Dobrova pri Ljubljani – Kapela sv. Marije Magdalene ter travnate površine vzhodno, zahodno in južno od pokopališča. Vplivno območje obsega parcele št. 1141/10, 1143/9, 1143/4, 1143/8, 1143/3, vse k.o. Dobrova.
Cerkev z vplivnim območjem stoji v območju arheološke dediščine EŠD 22671 Dobrova pri Ljubljani – Arheološko najdišče Dobrova.
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso izvirno slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali njegove opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje;
– ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter njegove opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, gabaritu, konstrukciji, materialu, strukturi in barvni podobi;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved vseh posegov v zemeljske plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda;
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora;
– posebej za enoto dediščine EŠD 17164 Dobrova pri Ljubljani – Kapela sv. Marije Magdalene ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih zgodovinskih in arheoloških vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali notranje opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje;
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora, razen za potrebe širitve pokopališča, ki ga s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS, OE Ljubljana;
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS, OE Ljubljana;
– prepoved vseh posegov v zemeljske plasti vplivnega območja, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS.

Lastnik in/ali upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti.

Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, OE Ljubljana.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 3. členu tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.