Na podlagi 57. člena v povezavi s sedmim odstavkom 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 24. seji dne 3. 12. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o lokacijskem načrtu S3/c – Kojina (Uradni list RS, št. 33/07) v nadaljevanju »odlok«.
Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na razširitev predvidene pozidave za dodatne 3 stanovanjske objekte na zemljiščih s parc. št. 805/11, 739/2 in 734/1, vse k.o. Stična.
Spremembe in dopolnitve odloka je izdelalo podjetje Arch Linea Novo mesto d.o.o., pod št. AL-OPPN-01/08 v septembru 2009. Sestavljajo jih tekstualni del in grafične priloge.

8. člen odloka (opis rešitve načrtovanih objektov in površin) se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Namembnost
Območje urejanja je skladno sprejetim programskim zasnovam namenjeno enodružinski ali max. dvodružinski stanovanjski gradnji s srednjo gostoto, ki ne presega dovoljenih vplivov in obremenitev okolja za stanovanjska območja. Na območju so že zgrajeni stanovanjski in gospodarski objekti, na katerih je mogoče izvajati potrebna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, prenove in spremembe namembnosti.
Zazidalna zasnova
Z izbrano urbanistično ureditvijo se ureja območje namenjeno enodružinski stanovanjski gradnji in prenovi obstoječe gradnje. Dostop do območja je predviden po novi dostopni poti iz smeri nove šole oziroma po obstoječi slemenski cesti iz smeri nove šole. V ožjem območju LN poteka dostopna pot ob vznožju pobočja, ki je predmet lokacijskega načrta. Nanjo se priključujejo vsi trije objekti tipa A in objekt tipa D. Obstoječi objekti in objekt tipa E so dostopni preko internega priključka, ki bo potekal preko zemljišč parc. št. 739/2, 739/7 in 738/3 do slemenske ceste parc. št. 739/3. Objekta tipa C in F sta postavljena ob samo slemensko cesto. Objekti tipa A izkoriščajo pobočno lego območja, tako da so terasasto umeščeni v prostor. Garažne etaže objektov so dostopne iz cestnega, nižjega nivoja, medtem, ko je pritličje objektov postavljeno na višji nivo raščenega terena.«

9. člen (pogoji za oblikovanje objektov) se spremeni pri nekaterih FCS, in sicer tako, da se tekst glasi:
»Funkcionalna celota FCS 2:
Funkcionalna celota FCS 2 tvori južni del sredinske pozidave območja, tako da izrablja lego osrednje dostopne ceste, ob kateri se nahajata dva enodružinska objekta tipa A. Vertikalni gabarit objekta tipa A je K+ P+1, tlorisna dimenzija pa 8,0 x 10,0 m. Ob vsakem objektu je urejen parkirni oziroma garažni prostor.
Funkcionalna celota FCS 3:
Funkcionalna celota FCS 3 predstavlja obstoječo pozidavo na južnem delu pobočja, ki se zmanjša za zemljišča, ki sodijo v FCS 7.
Funkcionalna celota FCS5:
Funkcionalna celota FCS5 predstavlja območje na vrhu pobočja z novogradnjo objekta tipa C, ki je prometno dostopna iz obstoječe slemenske ceste. Vertikalni gabarit objekta je K+P+M, tlorisne dimenzije 8,0 x 15.0 m. Ob objektu je garaža tlorisnih dimenzij 6,0 x 9,0 m, objekt je lahko izveden tudi kot dvojček.
Funkcionalna celota FCS6:
Funkcionalna celota FCS6 predstavlja ohranjeno zeleno površino z obstoječo pozidavo in se zmanjša za zemljišča, ki sodijo v FCS 8.
Funkcionalna celota FCS7:
Funkcionalna celota FCS7 predstavlja novo pozidavo na južnem delu pobočja ob obstoječi pozidavi, kjer je predviden nov enodružinski stanovanjski objekt tipa E. Vertikalni gabarit objekta je K+P+M, tlorisna dimenzija pa maksimalno 11,00 x 13,00 m. Ob objektu je urejen parkirni oziroma garažni prostor.
Funkcionalna celota FCS 8:
Funkcionalna celota FCS 8, se nahaja na skrajnem severnem delu, kjer je predviden enodružinski stanovanjski objekt tipa F. Vertikalni gabarit objekta je K+ P+M, tlorisna dimenzija pa v obliki črke L, dimenzij maksimalno 10,50 x 8,00 + 2,00 x 6,00 + 4,00 x 6,50 m. Ob objektu sta urejeni dve parkirni mesti.
Funkcionalna celota FCEO 1:
Funkcionalna celota FCEO 1 je namenjena umestitvi ekološkega otoka.«
Ostala določila ostanejo nespremenjena.

10. člen (lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) se spremeni tako, da se v celoti zamenja odstavek »Objekt tipa C« in za zadnjim odstavkom dodata še dva tipa objektov:
»Objekt tipa C:
Eno- ali dvodružinski objekt (dvojček) z ločeno garažo
gabarit K+P+M
tlorisna dimenzija objekta: 8,0 x 15,00 m
tlorisna dimenzija garaže: 6,0 x 9,0 m.
Streha osnovnega objekta in garaže: je simetrična dvokapnica z naklonom 40 stopinj.
Kota slemena 8,80 m iznad kote urejenega uvoza k objektu.
Kota pritličja +0,20 m iznad kote utrjenega terena.
Objekt tipa E:
Enodružinski objekt z ločeno garažo
gabarit K+P+M
tlorisna dimenzija objekta: maksimalno 11,00 x 13,00 m
tlorisna dimenzija garaže: 6,0 x 9,0 m.
Streha osnovnega objekta: je večkapnica s frčadami z naklonom 40–45 stopinj Streha garaže: je enokapnica z naklonom do 15 stopinj.
Kota slemena 9,50 m iznad kote urejenega uvoza k objektu.
Kota pritličja +0,20 m iznad kote utrjenega terena.
Objekt tipa F:
Enodružinski objekt
gabarit K+P+M
tlorisna dimenzija: v obliki črke L, dimenzij maksimalno 10,50 x 8,00 + 2,00 x 6,00 + 4,00 x 6,50 m.
Streha: je večkapnica s frčadami z naklonom 40–45 stopinj.
Kota slemena 9,0 m iznad kote urejenega uvoza k objektu.
Kota pritličja +0,20 m iznad kote utrjenega terena.
Ob objektu so lahko urejena pokrita parkirišča oziroma nadstrešek v velikosti, ki ustreza pogojem enostavnih objektov.
Obstoječi objekt št. 1 se poruši in nadomesti z garažo dimenzij 5,10 x 15,30 m.
Obstoječa objekta št. 2 in 3 se odstranita.«

Za 10. členom se doda nov, 10.a člen (druga merila in pogoji), ki se glasi:
»Zasnove stavbnih mas morajo izhajati iz osnovnih likovnih teles in njihovih kompozicij, oblikovanih v skladu s principi adicije, substrakcije in sorodnih konceptov. Lom vzdolžnih stranic objekta je dovoljen, kjer to narekuje konfiguracija terena ali lomljena linija parcelne meje.
Na dvokapnih strehah je dovoljena gradnja frčad in strešnih oken, ki naj bodo usklajeni z osnovno strešno ploskvijo in oblikovanjem fasad.
Pri oblikovanju objektov se lahko vzpostavljajo nove oblikovne enote, ki so odraz časa in novih pristopov k oblikovanju stanovanjskih hiš.
Ob obstoječih in novih objektih je dovoljena postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov za katere na obravnavanem območju veljajo določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
Pri urejanju okolice objektov mora biti višina zemljišča na parcelni meji prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni, če niso možna drugačna zavarovanja brežin, obdelani pa naj bodo z naravnimi avtohtonimi materiali. Dovoljena je postavitev ograj, ki naj bodo živice, lesene ali kovinske in lahko potekajo po parcelni meji.«

Prvi odstavek 12. člena, pogoji za prometno urejanje se spremeni tako, da glasi:
»Splošni pogoji:
Območje načrtovanega OLN se nahaja severno za šolskim centrom Ivančna Gorica, nekako med Ivančno Gorico in Stično, v predelu Kojina. V naravi gre za vzpetino nad Stiškim poljem. Območje je z zahoda in z juga dostopno preko javne poti s parc. št. 1581/1 na katero se navezuje nova dostopna pot dimenzije 4,50 m. Obstoječa slemenska pot s parc. št. 739/3 pa se razširi tako, da je vozni pas 2 x 2,75 m z enostranskim pločnikom na zahodni strani širine 1,60 m. Interni priključek, ki se odcepi od slemenske poti je dimenzije 3,00 m in poteka po parc. št. 739/2, 739/7 in 738/3. Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.«

14. člen se spremeni tako, da se za tretjim odstavkom doda odstavek, ki glasi:
»Za oskrbo novo predvidenih stanovanjskih objektov s pitno vodo se izvedejo vodovodni priključki z navezavo na glavni napajalni vod, katerega trasa poteka v cestnem koridorju. Izven cestnega koridorja se za oskrbo načrtovanih objektov izvedejo vodovodni odcepi – hišni priključki. Vsak objekt mora biti oskrbovan s pitno vodo preko lastnega zunanjega odjemnega mesta lociranega na lastnem zemljišču, v zelenici ali na drugih lahko dostopnih površinah. Pri tem je potrebno upoštevati določila o odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo. V kartografski del odloka je potrebno vrisati vse novo predvidene vodovodne priključke z zunanjimi vodomernimi jaški.
Za oskrbo objektov s pitno vodo je potrebno izdelati načrt priključka kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. V načrtu je potrebno izdelati grafičen prikaz priključka na infrastrukturo, s točko priključitve na obstoječo infrastrukturo, mesto priključitve na objektu (vodomerni jašek), traso poteka priključka, s popisom vrst priključkov in njihovih dimenzij. Načrt inštalacij mora vsebovati osnovne sheme razporeditve sistemov in naprav s prikazom njihove medsebojne povezave. Sestavni del projekta za izvedbo so detajlne risbe, sheme vodov in napeljav s križanji. V tehničnem delu PZI je potrebno navesti popis količin materiala in opreme. Načrt mora biti izveden skladno s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08).
Priključitev na priključno vodovodno cev se izvede z navrtnim oklepom. Priključna cev mora biti izvedena v padcu v smeri proti priključku na javni vodovod zaradi prezračevanja. Trasa priključne cevi naj poteka po najkrajši možni poti do zunanjega vodomernega mesta, predvsem po javnih zemljiščih in po funkcionalnih zemljiščih v lasti investitorja. Izjemoma lahko poteka trasa priključka tudi prek drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti pisno soglasje lastnikov tega zemljišča k dovolitvi nameravanega posega ter kasnejšim vzdrževalnim in obnovitvenim izvajanjem. Pisno soglasje mora biti napisno v obliki služnostne pogodbe, overjene pri notarju. Priključna cev se izvede v PE izvedbi, tlačne stopnje najmanj PN 6, pod tlakovanimi površinami vložena v dodatno zaščitno cev dvakratnega preseka osnovne cevi. Položena mora biti na peščeno posteljico (0–8 mm) debeline 10 cm ter po položitvi zasuta z enakim peskom najmanj 15 cm nad temenom. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom »POZOR, VODOVOD«. Gradnja se mora izvajati tako, da s posegom v območje vodovodne cevi le te ne poškoduje. V jarek vodovodne cevi ni dovoljeno polagati drugih vodov, najmanjša oddaljenost električnih, plinskih, telekomunikacijskih vodov in javne kanalizacije od vodovodnega priključka mora biti 1 m v horizontali in 40 cm pri nivojskem križanju.
Merilno mesto se izvede kot samostojen zunanji vodomerni jašek, lociran v zelenici, na zemljišču investitorja. Vodomerni jašek je lahko betonska izvedba kvadratnega tlorisa svetlih notranjih mer 100 x 100 cm za vgradnjo enega vodomera, globine najmanj 150 cm, ali kot montažni industrijski izdelek pooblaščenih dobaviteljev. Biti mora ustrezno zaščiten proti zmrzali ter proti dotoku talne in padavinske vode. Pokrov mora biti lahke izvedbe, izveden tako, da onemogoča stekanje meteorne vode, ter prirejen za lahko ročno odpiranje. Betonski jašek mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali lestev. V vodomerni jašek se v smeri dotoka vgradijo naslednji spojni elementi in armature: zaporni element (krogelna pipa ali zasun), vmesni del pred vodomerom (po potrebi), nepovratni ventil kot vložek k vodomeru ali kot samostojni element (pri večjih vodomerih), lovilec nečistoč, vodomer, zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom. Interna vodovodna inštalacija mora biti izvedena tako, da je onemogočen dotok vroče in onesnažene vode do vodomernega mesta.
Gradbena dela pri izvedbi priključka kot so izkop, peščena posteljica in zasip, ureditev v prvotno stanje, izvede strokovno usposobljeni izvajalec gradbenih del, ki ga določi in plača investitor, strojno montažna dela s standardnim vodovodnim materialom ter geodetski posnetek, tlačni preizkus ter dezinfekcijo cevi pa upravljavec na stroške investitorja. Pred začetkom izkopa mora izvajalec del pri službi obratnega katastra upravljavca naročiti zakoličenje priključne cevi. Izvajalec interne vodovodne inštalacije mora prav tako opraviti tlačni preizkus in dezinfekcijo ter pridobiti potrdilo o tem, da je vodovodna inštalacija primerna za oskrbo s pitno vodo.
Investitor posameznega objekta mora v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja od upravljavca javnega vodovoda pridobiti soglasje.
Po izgradnji vodovodnega priključka pričnejo veljati za stranko vse pravice in obveznosti iz Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 108/08).«

15. člen se v celoti spremeni tako, da glasi:
»Za odvod odpadnih vod z načrtovanega območja OLN je treba predvideti sanitarni kanal z navezavo na obstoječi mešani kanalizacijski sistem pri šolskem centru Ivančna Gorica, medtem ko se meteorne vode z območja ponika, in sicer se meteorne vode s posameznih objektov in dvorišč ponika preko ponikovalnic lociranih na posameznih gradbenih parcelah. Prav tako je potrebno razpršeno ponikati meteorne vode s cest. Meteorne vode voznih površin, parkirnih prostorov in drugih površin, kjer obstaja možnost izlitja mineralnih olj, je potrebno ponikati s cestnimi požiralniki preko peskolovov in lovilca olj.
Za odvod odpadnih in padavinskih vod o območja OLN se za odvod sanitarnih vod izvede sanitarni kanal ter hišni kanalizacijski priključki in ponikovalnice. Kanalizacijski odcepi – hišni priključki se izvedejo izven cestnega koridorja. Priključitve novo predvidenih objektov se izvajajo za vsak objekt posebej. V kartografski del odloka je potrebno vrisati sanitarni kanal, vse novo predvidene kanalizacijske priključke z mestom priklopa ter zbirnim revizijskim jaškom na zemljišču individualne gradnje, posamezno meteorno kanalizacijo s ponikanjem za padavinske vode z objektov in dvorišč ter odvodnjavanje cest.
Za odvod odpadnih sanitarnih in padavinskih vod je potrebno izdelati načrt kanalizacije kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in PZI. V načrtu kanalizacije je potrebno izdelati načrt internega kanalizacijskega omrežja (kanalizacijska napeljava znotraj objekta ter zunanja kanalizacija s ponikovalnicami za padavinske vode) ter načrt priključnega omrežja, to je priključek iz javnega kanalizacijskega omrežja do revizijskega jaška na zemljišču investitorja. Načrt kanalizacije mora vsebovati tehnično poročilo s hidravličnim izračunom (po veljavnih evropskih ali slovenskih normativih – obvezna je navedba normativa) in popisom del, situacijo priključka in revizijskih jaškov v merilu 1:500 za območje zazidalne situacije oziroma 1:1000 ali 1:5000 za območje priključka izven zazidalne situacije, podolžni profil ter karakteristični prerez gradbenega jarka in revizijskih jaškov ter vse potrebne detajle. Najmanjši presek kanalizacijskega priključka znaša 200 mm. Največje polnitve cevi znašajo pri kanalu za odpadno sanitarno vodo 50%, pri kanalu za meteorno vodo in pri mešanem kanalu pa 70%. Pri načrtovanju je potrebno računati z naslednjimi jakostmi v odvisnosti od pogostosti in trajanjem: 1 x v dveh letih za 15-minutno trajanje – 200 l/s/ha.
Priključitev na priključno kanalizacijsko cev se izvede v revizijskem jašku preseka 80 cm s stokom na zgornjo polovico mulde. V primeru, da je premostitvena višina med dovodno cevjo in stokom večja od 50 cm, je potrebno izvesti vpadno koleno s suhim izpustom v revizijski jašek. Priključna cev mora biti izvedena v takšnem padcu v smeri proti priključni cevi, da hitrost vode ne prekorači 3 m/s oziroma 0,4 m/s pri sušnem odtoku. Trasa priključne cevi naj poteka po najkrajši možni poti do mesta priključitve na priključni kanal, predvsem po javnih zemljiščih in po funkcionalnih zemljiščih v lasti investitorja. Izjemoma lahko poteka trasa priključka tudi prek drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti pisno soglasje lastnikov tega zemljišča k dovolitvi nameravanega posega ter dovolitvi izvajanja kasnejših vzdrževalnih in obnovitvenih del. Priključna cev se načeloma izvede v PE izvedbi, togostnega razreda najmanj SN 8. Položena mora biti na peščeno posteljico (0–8 mm) ter po položitvi zasuta z enakim peskom najmanj 15 cm nad temenom. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom cevi vgrajen opozorilni trak.
Investitor posameznega objekta mora v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja od upravljavca javnega vodovoda pridobiti soglasje.
Objekti C, E in F se načeloma lahko priklapljajo na kanalizacijski sistem Vir–Stična skladno s projekti kanalizacije Metnaj–Mekinje–Stična–Vir«.

17. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Napajanje predvidenih objektov zajetih v predmetnem prostorskem aktu bo potrebno zagotoviti preko novega nizkonapetostnega (0,4 kV) izvoda, ki naj poteka v kabelski kanalizaciji od načrtovane TP 20/0,4 kV Kojina do predvidenega odjema. Lokacija nove TP 20/0,4 kV je skladno z idejno zasnovo (IDZ št. ELR3-002/09 pripravlja podjetje Elektro Ljubljana, d.d.) izbrana na zemljišču s parc. št. 821/2, k.o. Stična.
Priklop objektov na obravnavanem območju bo možen po izgradnji nove TP 20/0,4 kV Kojina, obstoječi podzemni in zračni NN vod se delno ukine, delno pokabli. Od objekta F na parc. št. 734/1 do objekta na parc. št. 739/1 se položi novo kabelsko kanalizacijo, obstoječi zračni NN vod se ukine – vse v skladu z idejnim projektom.«

19. člen se spremeni tako, da se prvi odstavek spremeni in nadomesti s tekstom:
»Potrebna je izvedba projekta optičnih TK priključkov za posamezni objekt na omrežje Telekoma Slovenije. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije, d.d. k projektnim rešitvam. Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočena je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (upoštevati minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220V).
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije, d.d., k projektnim rešitvam.
Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d., (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
Pri izgradnji cestne infrastrukture je potrebno predvideti koridor za TK kanalizacijo.
Komunikacijsko omrežje je na predmetnem območju ogroženo, izvedeno zemeljsko in s kabelsko kanalizacijo.
Na območju urejanja je potrebno v sklopu komunalne infrastrukture predvideti tudi traso TK omrežja. Na osnovi pridobljenih projektnih pogojev bo potrebno novo TK omrežje za področje urejanja projektno obdelati, in sicer do priključne točke v obstoječem omrežju Telekoma.
Predvideti vse potrebno za morebitne prihodnje optične povezave.«

25. člen se spremeni tako, da se za zadnjim odstavkom doda:
»Požarna varnost
Zagotovljeni morajo biti viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov; Uradni list SFRJ, št. 30/91, ter 6., 7. ali 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
Zagotovljeni morajo biti zadostni odmiki med objekti ali potrebne protipožarne rešitve (3. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila (5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
Zagotovljena mora biti ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).
Za investitorje objektov je pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti. Pred predložitvijo vloge za gradbeno dovoljenje so dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam do Uprave RS za zaščito in reševanje.«

33. člen (vrednost parametrov za izračun komunalnega prispevka) se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Skupni stroški predstavljajo stroške izgradnje vse nove komunalne opreme znotraj območja opremljanja. Obračunski stroški so glede na skupne stroške znižani za 20%.

+--------------------------------+--------------+--------------+
|Postavka                        |         v EUR|         v EUR|
+--------------------------------+--------------+--------------+
|1. Cestno omrežje               |        93.284|        74.627|
+--------------------------------+--------------+--------------+
|2. Vodovodno omrežje            |        34.206|        27.365|
+--------------------------------+--------------+--------------+
|3. Kanalizacijsko omrežje       |        48.332|        38.666|
+--------------------------------+--------------+--------------+
|4. Ostalo grajeno javno dobro   |        10.140|         8.112|
+--------------------------------+--------------+--------------+
|Skupaj                          |       185.962|       148.770|
+--------------------------------+--------------+--------------+

Obračunski stroški na enoto za novo infrastrukturo se pri odmeri komunalnega prispevka povzamejo iz naslednje tabele:

+---------------------------------+--------------+-------------+
|Postavka                         |  Cpi (EUR/m2)| Cti (EUR/m2)|
+---------------------------------+--------------+-------------+
|1. Cestno omrežje                |        10,644|       43,586|
+---------------------------------+--------------+-------------+
|2. Vodovodno omrežje             |         3,903|       15,983|
+---------------------------------+--------------+-------------+
|3. Kanalizacijsko omrežje        |         4,441|       18,970|
+---------------------------------+--------------+-------------+
|4. Ostalo grajeno javno dobro    |         1,157|        4,738|
+---------------------------------+--------------+-------------+
|Skupaj                           |        20,145|       83,277|
+---------------------------------+--------------+-------------+

Stroški veljajo na datum september 2009. Razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,5: 0,5. Faktor dejavnosti za vse objekte na območju je 1. Izgradnja infrastrukture je predvidena v letu 2010.
34. člen se spremeni tako, da se glasi: »Komunalni prispevek se na dan odmere indeksira ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.

36. člen (odstopanja) se spremeni tako, da se briše zadnji stavek.

Z dnem uveljavitve tega odloka se šteje, da je spremenjen in dopolnjen občinski podrobni prostorski načrt: Odlok o lokacijskem načrtu S3/c – Kojina (Uradni list RS, št. 33/07).
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna urbanistična in gradbena inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.