Na podlagi 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Straža (Uradni list RS, št. 75/08), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US in 79/09), 17. in 21. Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07 – Odl. US, 58/07 – Odl. US, 16/08 – Odl. US, 17/08, 21/08 – popr. in 76/08) in 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 15. in 73. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07 in 27/08) ter skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Straža na 24. redni seji dne 3. 12. 2009 sprejel

Ta odlok na celotnem območju Občine Straža (v nadaljevanju: občina) ureja pogoje in načine izvajanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin (v nadaljevanju: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo storitev javne službe,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov javnih površin in storitev javne službe,
– vire financiranja javne službe,
– objekte in naprave,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– varstvo uporabnikov,
– prepovedana ravnanja in kazni,
– druge elemente pomembne za izvajanje in razvoj javne službe.

Javne površine in objekti po tem odloku so:
– lokalne ceste, javne poti, pločniki, sprehajalne poti, kolesarske poti in objekti, kot so mostovi, podvozi, nadvozi znotraj naselij,
– javna parkirišča, trgi, površine za pešce, avtobusna postajališča, javne površine ob spominskih in zgodovinskih objektih,
– javne zelene površine, kot so javni parki, drevoredi, zelenice, nasadi, zelenice ob javnih poteh in objektih,
– otroška in športna igrišča,
– objekti in oprema na javnih površinah, kot so klopi, igrala, fontane, cvetlična korita, stebriči in jambori, ograje, stojala za kolesa, koši za odpadke, spominska obeležja, skulpture.
Javne površine in objekti iz tega člena so gospodarska javna infrastruktura.

Občina zagotavlja izvajanje javne službe po tem odloku v naslednjih oblikah:
– v javnem podjetju,
– v okviru občinske uprave oziroma v režijskem obratu,
– v javnem gospodarskem zavodu,
– s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javno-naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem.

Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe.

Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve:
– urejanje javnih površin in objektov,
– čiščenje javnih površin in objektov.

Podrobnejša vsebina storitev javne službe iz prejšnjega člena se za posamezno koledarsko leto določi z letnim programom urejanja in čiščenja javnih površin (v nadaljevanju: letni program), ki ga pripravi izvajalec javne službe in ga posreduje občini najkasneje do 31. oktobra za naslednje leto. Pristojni organ občine potrdi letni program najkasneje do 31. decembra za naslednje leto.
Letni program določa pogostnost in prioritete čiščenja javnih površin ter pogostnost in obseg ostalih del pri vzdrževanju javnih površin.

Izvajalec javne službe mora voditi kataster javnih površin in objektov določenih v 2. členu tega odloka. Kataster mora vsebovati podatke o vrsti javne površine, o njeni velikosti ter o pogostosti čiščenja v skladu s programom iz 6. člena tega odloka.
V primeru dvoma o tem, ali posamezno zemljišče šteje za javno površino po tem odloku, odloči o tem pristojna služba občine.

Izvajalec javne službe ima naslednje obveznosti:
– redno, trajno, neprekinjeno in strokovno izvajati vse storitve javne službe,
– v sodelovanju z občino skrbeti za načrtovanje in razvoj javne službe ter za dobro gospodarjenje z javnimi površinami in objekti potrebnimi za izvajanje javne službe,
– pripraviti letni program dela iz 6. člena tega odloka,
– voditi kataster javnih površin iz 7. člena odloka,
– skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju javne službe povzročijo pri izvajalcu javne službe zaposleni delavci tretjim osebam ali občini,
– pripraviti letna poročila o izvajanju javne službe do 31. marca za preteklo leto.

Investitor oziroma izvajalec gradbenih del je dolžan pred posegom v prostor na celotnem območju gradnje zavarovati javno površino pred poškodbami in onesnaževanjem.
Investitor oziroma izvajalec gradbenih del mora preprečiti širjenje prahu z gradbišča, še posebej ob rušenju zgradb ali urejanju fasad, na vozila naložiti material tako, da se pri prevozu material ne stresa po javnih površinah, očistiti vozila pred odhodom z gradbišča tako, da vozilo ne pušča nesnage na javnih površinah.
Investitor oziroma izvajalec gradbenih del mora gradbeni material skladiščiti tako, da le-ta ne more onesnažiti javnih površin.
Investitor oziroma izvajalec gradbenih del je dolžan pred posegom v prostor na celotnem območju gradnje postaviti lovilne odre, zaščitne ograje oziroma prehode, da se prepreči poškodovanje in onesnaževanje mimoidočih ljudi in javnih površin. Če poškoduje ali uniči javno površino, jo je na svoje stroške dolžan sanirati in povrniti v stanje pred izvedbo gradbenih del.

Prevozniki morajo pri prevozu tovora preprečiti izpadanje le-tega na javne površine ter zagotoviti, da tovor ne povzroča prahu in smradu.
V primeru, da se onesnaževanja javne površine pri prevozu ne more preprečiti, je prevoznik dolžan poskrbeti za odstranitev nesnage z javne površine v najkrajšem času. Odstraniti je potrebno tudi nesnago, ki nastaja pri nakladanju in razkladanju tovora.

Organizatorji prireditev in prodajalci pri stojnicah morajo skrbeti, da javne površine ne onesnažujejo, po uporabi pa so dolžni le-te takoj, ali najkasneje v šestih urah po končani prireditvi očistiti in po potrebi površine tudi razkužiti ter vzpostaviti v prvotno stanje.
Kolikor povzročitelj onesnaževanja oziroma organizator prireditev na javnih površinah ne izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka, mora to storiti izvajalec javne službe na stroške povzročitelja oziroma organizatorja.

V primerih onesnaženja javnih površin z živalskimi iztrebki morajo lastniki oziroma vodniki živali iztrebke na primeren način takoj odstraniti.

Pri prometnih nesrečah in v drugih podobnih primerih mora izvajalec javne službe takoj očistiti javne površine, odstraniti oljne madeže in površino po potrebi razkužiti, razen v primerih, ko to ni mogoče zaradi postopka ugotavljanja povzročitelja nesreče in poteka dogodka, ki ga izvajajo pooblaščeni državni organi.
Javne površine očisti oziroma razkuži izvajalec javne službe na stroške povzročitelja nesreče.

Na javnih površinah morajo biti nameščeni koši za odpadke. Koše namesti izvajalec javne službe. Njihovo obliko, barvo in mesto postavitve določi občina.

Na javnih površinah je prepovedano:
– odmetavati papir, cigaretne ogorke, smeti in druge predmete,
– puščati kosovne odpadke,
– izlivati komunalno odpadno in padavinsko vodo in izlivati okolju nevarne snovi,
– deponirati gradbeni material in material od raznih izkopov ter drugih podobnih materialov in drv brez soglasja pristojne občinske službe,
– rolkanje na način, ki lahko poškoduje javne površine in objekte,
– vožnja z raznimi vozili po teh površinah, ki niso prometne površine,
– obsekovati, lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, grmovje ali druge nasade,
– trgati cvetje, uničevati drevje ali grmovje, žive meje ob javnih poteh, klopi, cvetlične posode, cvetlične ograje in druge objekte na teh površinah,
– trositi oziroma lepiti letake na mesta, ki niso posebej namenjena za plakatiranje,
– poškodovati, uničevati ali odstranjevati objekte nameščene na teh površinah,
– parkirati nevozna in neregistrirana vozila,
– poslikavati z grafiti,
– čistiti motorna vozila, druge stroje in naprave,
– uporabljati objekte, ki so sestavni del teh površin v nasprotju z njihovo naravo in namenom,
– odmetavati odpadke izven košev za odpadke,
– postavljati šotore ali bivalne prikolice,
– zažigati travne površine, suhe veje, odpadke in podobno,
– voditi pse ali druge domače živali brez vrvice, jih puščati brez ustreznega nadzora ter puščati njihove iztrebke na teh površinah,
– razsipati po prometni površini sipek material ali kako drugače onesnaževati te površine,
– posegati v javno površino na kakršen koli način, ki spremeni njen namen ali izgled.
Na javnih zelenih površinah je prepovedano tudi:
– ustavljati, parkirati ali se voziti z motornimi vozili in delovnimi stroji, razen pri vzdrževanju teh površin,
– obešati ali pritrjevati kable, žice, obvestilne ali reklamne napise in druge predmete na drevesa in grmovnice.

Viri financiranja javne službe so:
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstva izvajalca javne službe,
– druga sredstva, namenjena za javno službo.

Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela javne službe je letni program iz 6. člena tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja občina. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo.
Izvajalec javne službe mora občini omogočiti nadzor, pregled objektov in naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki izkazuje izvajanje in poslovanje javne službe, v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo na javno službo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti izvajalca javne službe in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času izvajalca javne službe. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom občine. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca javne službe in občine oziroma pooblaščenec občine.

Če pristojni organ občine ugotovi, da izvajalec javne službe ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz tega odloka, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali v zavarovanje izpolnitve obveznosti unovči menico ali bančno garancijo, če je to glede na obliko izvajanja javne službe mogoče.

Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja z možnostjo vložitve ugovora na župana občine zaradi odločitev, dejanj ali opustitev izvajalca, ki so v nasprotju z določbami tega odloka in drugimi predpisi in izvedbenimi akti (program dela), ki urejajo to javno službo.

Z globo 600,00 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, z globo 100 EUR pa se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki iz naklepa ali hude malomarnosti stori prepovedana ravnanja iz 15. člena tega odloka.
Pred kaznovanjem z globo se sme izreči opomin za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, za katere so predvidene kazenske določbe, opravlja pristojni občinski organ ali občinsko redarstvo občine in pristojni občinski inšpektor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.