Številka: P-26/08-5

Datum: 3. 12. 2009

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Ljubljana, na seji 3. decembra 2009

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Ljubljana št. 22-1083/2008/1 z dne 21. 4. 2008, je pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

1. Postaja prometne policije Ljubljana je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po 234. členu v zvezi z drugim odstavkom 44. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).
2. Okrajno sodišče v Kočevju se je izreklo za stvarno nepristojno za vodenje navedenega postopka o prekršku. V sklepu navaja, da je obdolžilni predlog zoper obdolženca podan zaradi očitno napačne kvalifikacije, saj naj v konkretnem primeru ne bi šlo za kršitev prve alineje prvega odstavka 44. člena ZVCP-1. Iz obdolžilnega predloga naj bi izhajalo, da se je obdolženi sicer res vključeval na prednostno cesto z neprednostne, vendar na nasprotni prometni pas od tistega, po katerem je pripeljal oškodovanec. Prvi odstavek 44. člena ZVCP-1(1) pa po mnenju sodišča pokriva zgolj primere vključevanja v promet na prometnem pasu, po katerem že vozijo vozila in katerim kršitelj ne pusti prednosti. Ob upoštevanju pomena izrazov, opredeljenih v prvem odstavku 23. člena ZVCP-1, naj bi v obravnavanem primeru šlo zgolj za neupoštevanje splošnega pravila o vključevanju v promet po 27. členu ZVCP-1, za katerega je v skladu s tretjim odstavkom tega člena predpisana samo globa. Glede na to, da naj bi v prometni nesreči nastala le materialna škoda, gre po mnenju sodišča za nesrečo z neznatno nevarnostjo, ki ni zajeta v prvem odstavku 234. člena ZVCP-1. Sodišče se v sklepu sklicuje na odločbo št. P-72/05 in U-I-327/05 z dne 23. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 123/06, OdlUS XV, 82). Sklicuje se tudi na odločbe št. P-23/05 z dne 24. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05 in OdlUS XIV, 85) in št. P-8/06 z dne 20. 9. 2006 (Uradni list RS, št. 102/06 in OdlUS XV, 61), v katerih naj bi Ustavno sodišče v primerih, ko je ocena prekrškovnih organov temeljila na očitno napačnem stališču glede kvalifikacije prekrška, v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča št. P-21/05 z dne 16. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 62/05 in OdlUS XIV, 51) odločilo, da je podana pristojnost prekrškovnega organa.
3. Postaja prometne policije Ljubljana zavrača svojo pristojnost z utemeljitvijo, da naj bi v času vložitve obdolžilnega predloga obstajal razlog iz druge alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki izključuje hitri postopek. Policisti naj bi namreč z ogledom kraja in zbiranjem obvestil ugotovili, da gre v tem primeru za kršitev pravila o prednosti na križišču v povezavi z 234. členom ZVCP-1, za kar naj bi bila poleg globe in štirih kazenskih točk predpisana tudi prepoved vožnje motornega vozila. Zato naj hitri postopek ne bi bil dovoljen.

4. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.
5. Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči ureja 52. člen ZP-1, ki v drugi alineji drugega odstavka določa, da hitri postopek ni dovoljen, če je za prekršek predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila.
6. Sodišče po uradni dolžnosti pazi na svojo stvarno pristojnost. Pri tem je dolžno upoštevati kriterije iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki razmejujejo pristojnost med sodišči in prekrškovnimi organi. V tem primeru je stvarna pristojnost odvisna od pravne kvalifikacije obdolženemu očitanega dejanja oziroma nanjo vezane sankcije za prekršek. Po mnenju prekrškovnega organa gre namreč za prekršek po 234. členu ZVCP-1 v zvezi z drugim odstavkom 44. člena ZVCP-1, za katerega je po drugem odstavku 234. člena predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, ki preprečuje izvedbo hitrega postopka. Okrajno sodišče pa meni, da je taka pravna kvalifikacija očitno napačna(2) in da gre le za prekršek po 27. členu ZVCP-1, za katerega je predpisana le globa, za njegovo obravnavo na prvi stopnji pa je pristojen prekrškovni organ.
7. Pri presoji stvarne pristojnosti za odločanje, kot ene izmed procesnih predpostavk, mora sodišče v primerih, ko je pristojnost odvisna od pravne kvalifikacije prekrška, preveriti le, ali je že na prvi pogled razvidno, da niso podane okoliščine, na katere prekrškovni organ veže strožjo pravno kvalifikacijo prekrška. Pri tem se ne more spuščati v podrobno razlago norme materialnega prava, saj bi to pomenilo anticipirano odločanje o stvari. Le v takem primeru lahko govorimo o očitno napačni pravni kvalifikaciji. V tem primeru pa sodišče do zaključka, da je pravna kvalifikacija očitno napačna, pride šele s podrobno razlago norme materialnega prava.
8. Ker pravna kvalifikacija prekrška, kot izhaja iz obdolžilnega predloga, ni očitno napačna, je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Navedeni odstavek se je glasil:
» (1) Voznik mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje:
– kadar se vključuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki je s predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna;
– kadar se vključuje z nekategorizirane ceste v promet na javni cesti;
– kadar se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora ali z druge površine, ki ni cesta.«
(2) Pri tem se sklicuje na odločbi št. P-23/05 in št. P-8/06, v katerih je Ustavno sodišče ugotovilo, da je ocena prekrškovnega organa, da je pristojno sodišče, temeljila na očitno napačnem stališču glede pravne kvalifikacije prekrška.