Na podlagi 2. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 99/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet

(1) Ta pravilnik ureja homologacijo vozil, katerih kategorije niso predmet urejanja predpisov o ES-homologaciji vozil, postopke posamične odobritve vseh kategorij vozil, posebne vrste uvoza novih in rabljenih vozil ter izdajo potrdil o skladnosti za vse kategorije vozil. Določa tudi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati tehnične službe in strokovne organizacije.
(2) Ta pravilnik je bil sprejet ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. julija 1998, str. 37), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. avgusta 1998, str. 18).

Izvedeni postopki homologacije, posamične odobritve vozila oziroma identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila ter izdano potrdilo o skladnosti so pogoji za dajanje vozil v promet, registracijo in uporabo glede na njihovo konstrukcijo in delovanje, ki zagotavljajo, da v cestnem prometu in na delu na kmetijskih površinah in v gozdu sodelujejo samo vozila, ki ne ogrožajo njihovih voznikov in sopotnikov ter drugih udeležencev v prometu ali pri delu, ne poškodujejo cest in čezmerno ne onesnažujejo okolja.

Ta pravilnik ne velja za:
– vozila, namenjena delu na gradbiščih, v kamnolomih, pristaniščih ali na letališčih;
– vozila, načrtovana in izdelana za potrebe vojske in policije;
– premične stroje in naprave;
– vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 6 km/h;
– posebna prevozna sredstva, ki jih upravljajo pešci;
– vozila, namenjena uporabi na tekmovališčih;
– vozila, namenjena za rekreacijske namene zunaj javnih cest;
– kolesa s pedali, opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo 0,25 kW, katerega moč se progresivno zmanjšuje in končno prekine, ko vozilo doseže hitrost 25 km/h ali prej, če voznik preneha poganjati pedala;
– vozila, ki se začasno uvozijo za največ šest mesecev;
– strojno opremo, posebej konstruirano za uporabo v gozdarstvu, kot je določena v standardu SIST ISO 6814;
– gozdarsko strojno opremo, vgrajeno na šasijo vozil za zemeljska dela, kot je določena v standardu SIST ISO 6165;
– zamenljivo strojno opremo, ki je popolnoma dvignjena od tal, ko se vozilo, na katero je pritrjena, uporablja na cesti.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. »certifikat o homologaciji« je dokument, s katerim homologacijski organ potrjuje, da je tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote homologiran;
2. »certifikat o posamični odobritvi« je dokument, s katerim homologacijski organ potrjuje, da je posamično pregledano vozilo skladno z veljavnimi predpisi;
3. »dodelano vozilo« je vozilo, izdelano v večstopenjskem postopku izdelave do končne stopnje tako, da izpolnjuje vse ustrezne zahteve tega pravilnika, kar se ugotovi v postopku večstopenjske homologacije;
4. »dokončano vozilo« je vsako vozilo, izdelano v enotnem postopku pri proizvajalcu do končne stopnje tako, da izpolnjuje vse ustrezne zahteve tega pravilnika;
5. »homologacija« je postopek ugotavljanja skladnosti, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali tip vozila izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve tega pravilnika in ustreznih tehničnih specifikacij, in v primeru skladnosti podeli certifikat o homologaciji;
6. »homologacija po delih« je homologacijski postopek, s katerim se postopoma zberejo ustrezni certifikati o homologaciji za z vozilom povezane sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, kot pogoj za homologacijo vozila kot celote;
7. »homologacijski organ« je pristojni organ, odgovoren za vsa vprašanja povezana s homologacijo vozil, njihovih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za izdajanje in razveljavitev certifikatov o homologaciji vozil, za delovanje kot kontaktna točka v stikih s homologacijskimi organi držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) in za preverjanje skladnosti proizvodnih postopkov proizvajalca;
homologacijski organ je odgovoren tudi za posamično odobritev vozil ter identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil;
8. »inženirska ocena« pomeni strokovno oceno o izpolnjenosti predpisanih zahtev, ki jo opravi strokovnjak, določen s strani tehnične službe, na podlagi svojih izkušenj na področju vozil ob uporabi uveljavljene inženirske prakse;
9. »nedodelano vozilo« je vozilo, ki potrebuje dodelavo v vsaj eni nadaljnji stopnji, da bi izpolnilo vse ustrezne zahteve tega pravilnika;
10. »opisna dokumentacija« je opisna mapa z dodanimi rezultati preskusov ali drugimi dokumenti, ki jih je homologacijski organ ali tehnična služba vložila v opisno mapo pri opravljanju svojega dela;
11. »opisna mapa« je celotna zbirka podatkov, risb, fotografij itd., ki jih vložnik vloge za homologacijo predloži homologacijskemu organu ali tehnični službi skladno z opisnim listom;
12. »opisni list« je dokument z vsebino, kot je podana v Prilogi III tega pravilnika oziroma v ustrezni prilogi tehnične specifikacije, ki predpisuje podatke, ki jih mora navesti vložnik vloge za homologacijo;
13. »osnovno vozilo« je vsako vozilo na začetni stopnji večstopenjskega homologacijskega postopka;
14. »poenostavljena meritev« pomeni meritve osnovnih parametrov poenostavljenega homologacijskega preskusa, ki jih zahteva tehnična specifikacija, izvedene v nelaboratorijskem okolju, ki omogočajo primerljivo presojo ustreznosti posameznega vozila glede na njegov vpliv na varnost in varovanje okolja;
15. »posamična odobritev vozila« je postopek ugotavljanja skladnosti, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali pregledano vozilo izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve tega pravilnika in ustreznih tehničnih specifikacij, ter v primeru skladnosti podeli certifikat o posamični odobritvi;
16. »posamična odobritev predelanega vozila« je postopek ugotavljanja skladnosti, v katerem tehnična služba ugotovi, ali pregledano predelano vozilo izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve tega pravilnika in ustreznih tehničnih specifikacij in v primeru skladnosti to potrdi v potrdilu o skladnosti;
17. »potrdilo o skladnosti« je dokument, določen v Prilogi VI tega pravilnika, ki ga v primeru homologacije izda proizvajalec, v primeru posamične odobritve vozila tehnična služba in v primeru identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila strokovna organizacija, ter z njim potrdi, da vozilo, katerega skladnost je bila ugotovljena po tem pravilniku, izpolnjuje predpisane zahteve in se lahko registrira ali da v uporabo brez dodatnega ugotavljanja skladnosti;
18. »proizvajalec« je fizična ali pravna oseba, ki je homologacijskemu organu odgovorna za vse vidike postopka ugotavljanja skladnosti in za skladnost proizvodnje. Proizvajalec ni nujno neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet postopka ugotavljanja skladnosti;
pooblaščeni zastopnik proizvajalca je fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU), ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da ga zastopa pri homologacijskem organu in deluje v njegovem imenu na področju tega pravilnika;
kadar ta pravilnik govori o »proizvajalcu«, je treba to razumeti kot proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika;
19. »samostojna tehnična enota« je naprava, na primer naprava za preprečevanje podleta od zadaj, za katero veljajo zahteve ustrezne tehnične specifikacije in ki naj bi postala del vozila ter je lahko homologirana ločeno, toda samo v povezavi z določenimi tipi vozila, kadar tehnična specifikacija to možnost izrecno določa;
20. »sestavni del« je naprava, na primer svetilka, za katero veljajo zahteve ustrezne tehnične specifikacije in ki naj bi postala del vozila ter je lahko homologirana neodvisno od vozila, kadar tehnična specifikacija to možnost izrecno določa;
21. »seznam opisne dokumentacije« je dokument, v katerem je našteta vsebina opisne dokumentacije z ustrezno oštevilčenimi ali tako označenimi stranmi, da je mogoča enoznačna identifikacija posameznih strani;
22. »sistem« je kateri koli sistem v vozilu, kot na primer zavore, oprema za uravnavanje emisije, notranja oprema itd., za katerega veljajo zahteve ustrezne tehnične specifikacije;
23. »starodobno avtentično vozilo« je starodobno vozilo v obliki, kot je bilo izdelano, to je nespremenjeno in le malo obrabljeno. Mora biti popolnoma originalno, vključno z notranjo in zunanjo končno obdelavo. Izjeme so možne le za gume, vžigalne svečke, akumulator in ostale potrošne dele, ki pa morajo ustrezati specifikaciji iz obdobja izdelave vozila;
24. »starodobno originalno vozilo« je starodobno rabljeno vozilo, ki še ni bilo obnovljeno, z neprekinjeno preteklostjo in v stanju normalne iztrošenosti. Deli, ki se normalno izrabijo, so lahko nadomeščeni z deli po specifikaciji iz obdobja izdelave vozila. Dovoljeno je barvanje, kromiranje in tapeciranje v stilu obdobja;
25. »starodobno restavrirano vozilo« je starodobno vozilo znane identitete, ki je bilo delno ali v celoti obnovljeno. Na vozilu so le manjša odstopanja od proizvodne specifikacije v primeru neobstoječih delov ali materialov. Če je možno, morajo biti uporabljeni originalni deli proizvajalca, lahko pa se nadomestijo z drugimi iste specifikacije. Notranjost in zunanjost ter zunanja površinska obdelava morajo biti v največji možni meri podobni specifikaciji iz obdobja izdelave vozila;
26. »starodobno sestavljeno vozilo« je starodobno vozilo, sestavljeno iz delov več vozil istega tipa, v največji možni meri skladno s proizvajalčevo originalno specifikacijo. Posamezni deli, ki ne predstavljajo nosilca identitete vozila, so lahko izdelani tudi izven obdobja izdelave vozila. Notranjost in zunanjost ter zunanja površinska obdelava morajo biti v največji možni meri podobni originalni specifikaciji;
27. »strokovna organizacija« je pravna ali fizična oseba, določena kot strokovni organ za izvajanje postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila;
28. »tehnična služba« je pravna ali fizična oseba, določena kot strokovni organ za izvajanje preskusov, kontrol ali pregledov v postopku homologacije in v postopku posamične odobritve vozil oziroma za posamično odobritev predelanih vozil;
29. »tehnična specifikacija« je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota vozila, in postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so predpisane zahteve izpolnjene;
30. »tip vozila« označuje vozila določene kategorije, ki se ne razlikujejo v bistvenih pogledih. Tip vozila lahko vsebuje variante in izvedenke;
31. »ugotavljanje skladnosti vozila« je homologacija ali posamična odobritev vozila;
32. »uvoz« je pridobitev vozila iz druge države članice in uvoz iz tretje države;
33. »večstopenjska homologacija« je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali tip nedodelanega oziroma dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne zahteve tega pravilnika, in v primeru skladnosti podeli certifikat o homologaciji;
34. »vozilo« je vsako motorno oziroma priklopno vozilo, ki spada v eno od kategorij, določenih v Prilogi I tega pravilnika.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kot v predpisih o ES-homologaciji vozil.

Priloge I do X, navedene v tem pravilniku, so njegov sestavni del.

Naloge homologacijskega organa v Republiki Sloveniji izvaja Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste.

(1) Določbe tega poglavja veljajo za tiste kategorije vozil, ki niso predmet urejanja predpisov o ES-homologaciji vozil in so določene v točki 1 Priloge II tega pravilnika.
(2) Določbe tega poglavja veljajo za vozila za posebne namene, kot so določena v točki 2 Priloge II tega pravilnika.

(1) Proizvajalec mora predložiti vlogo za podelitev homologacije za vozilo homologacijskemu organu. Za vsak tip je treba vložiti posebno vlogo.
(2) Vlogi za podelitev homologacije mora proizvajalec priložiti opisno mapo s podatki, določenimi v Prilogi III tega pravilnika. Poleg tega morajo biti homologacijskemu organu na voljo opisne dokumentacije homologacije sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot vse do odločitve o podelitvi ali zavrnitvi homologacije.
(3) Proizvajalec lahko vlogi na način, kot je določen v Delu 1 Priloge II tega pravilnika, priloži tudi naslednje dokumente:
– certifikate o homologaciji sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela (X),
– poročila o preskusu sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela, ki jih je izdelala tehnična služba (A),
– poročila o preskusu sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela, ki jih je izdelal proizvajalec (B),
– druge dokumente, ki dokazujejo izpolnjenost glavnih zahtev za sistem, samostojno tehnično enoto ali sestavni del (C).
(4) Če je vlogi priložen en ali več certifikatov o homologaciji sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela, ki jih je podelil homologacijski organ iz druge države članice, oziroma poročilo priglašene tehnične službe o preskusu, jih je homologacijski organ dolžan upoštevati in v tem delu ne sme opravljati preverjanj v smislu tega pravilnika.

(1) Pri večstopenjski homologaciji morajo podatki, priloženi vlogi za podelitev homologacije, vsebovati:
– na prvi stopnji: tiste dele tehnične dokumentacije iz 8. člena tega pravilnika, potrebne za dokončano vozilo, ki so pomembni za stopnjo izdelave osnovnega vozila,
– na drugi in naslednjih stopnjah: tiste dele tehnične dokumentacije iz 8. člena tega pravilnika, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in kopijo certifikata o homologaciji nedodelanega vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo dodelave.
(2) Proizvajalec mora poleg tega podrobno opredeliti vse morebitne spremembe ali dodatke na nedodelanem vozilu.

(1) Homologacijski organ podeli homologacijo vozila tipom vozil, ki so skladni s podatki v opisni mapi in ki skladno z njihovo kategorijo izpolnjujejo tehnične zahteve vseh ustreznih tehničnih specifikacij, kot so določene v Prilogi II tega pravilnika. Homologacijski organ izvede postopek podelitve homologacije v skladu s Prilogo VII tega pravilnika.
(2) Homologacijski organ podeli večstopenjsko homologacijo vozila tipom osnovnih, nedodelanih ali dodelanih vozil, ki so skladni s podatki v opisni mapi in ki izpolnjujejo tehnične zahteve vseh ustreznih tehničnih specifikacij, kot so določene v Prilogi II tega pravilnika. Homologacijski organ izvede postopek podelitve večstopenjske homologacije v skladu z dodatkom k Prilogi VII tega pravilnika.
(3) Podeljene homologacije so veljavne in sta na njihovi podlagi dovoljena registracija vozil oziroma njihovo dajanje v promet ter začetek uporabe do izdaje novih, dopolnjenih oziroma spremenjenih tehničnih specifikacij. V teh tehničnih specifikacijah se opredeli rok veljavnosti homologacij, podeljenih na podlagi nadomeščenih tehničnih specifikacij.

Ne glede na določbe prejšnjega člena mora homologacijski organ zavrniti podelitev homologacije, če ugotovi, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh ustreznih tehničnih zahtev predstavlja večje tveganje za varnost na cesti, za okolje ali za varnost pri delu.

(1) Homologacijski organ mora ob podelitvi homologacije izpolniti vse ustrezne dele certifikata o homologaciji za vsak tip vozila, ki mu je podelil homologacijo. Poleg tega izpolni tudi ustrezne dele priloge, ki je del certifikata o homologaciji, z rezultati preskusov in izdela oziroma preveri seznam opisne dokumentacije. Izpolnjen certifikat in njegove priloge dostavi vložniku.
(2) Vzorec certifikata o homologaciji vozila je določen v Prilogi IV tega pravilnika.
(3) Certifikat o homologaciji se oštevilči skladno s Prilogo V tega pravilnika.
(4) Vzorec priloge z rezultati preskusov iz prvega odstavka tega člena je določen v Prilogi VIII tega pravilnika.

(1) Proizvajalec, ki je pridobil homologacijo v skladu z določbami tega pravilnika, mora homologacijski organ obveščati o vseh spremembah podatkov, vključenih v opisno dokumentacijo homologiranega tipa vozila.
(2) Homologacijski organ sme obravnavati in odločati le o tistih zahtevah za spremembo ali dopolnitev homologacije, ki so povezane z njegovimi odločitvami pri prvotni homologaciji.

(1) Če se pri homologiranem tipu vozila spremenijo podatki, navedeni v opisni dokumentaciji, homologacijski organ izda popravljene strani te dokumentacije. Pri tem označi vsako popravljeno stran tako, da sta jasno razvidna vrsta spremembe in datum ponovne izdaje. Homologacijski organ se lahko namesto popravka odloči za izdajo čistopisa spremenjene opisne dokumentacije s priloženim podrobnim opisom spremembe. V obeh primerih je treba spremeniti in dopolniti tudi seznam opisne dokumentacije (ki je priložen certifikatu o homologaciji) tako, da so razvidni najnovejši datumi popravljenih strani oziroma datum čistopisa opisne dokumentacije.
(2) Sprememba oziroma dopolnitev se šteje za »razširitev« in homologacijski organ izda popravljen certifikat o homologaciji, označen s številko razširitve, v katerem sta jasno navedena razlog zanjo in datum popravljene izdaje, v naslednjih primerih:
– če so potrebni dodatni pregledi ali
– če je spremenjen kateri koli podatek v certifikatu o homologaciji, razen v prilogah, ali
– če so po izdaji certifikata o homologaciji začele veljati nove ali spremenjene zahteve katerekoli tehnične specifikacije, ki se nanašajo na tip homologiranega vozila.
(3) Če homologacijski organ ugotovi, da so zaradi spremembe opisne dokumentacije potrebni dodatni pregledi ali novi preskusi, mora o tem obvestiti proizvajalca, dokumente iz tega člena pa sme izdati šele po uspešno opravljenih pregledih oziroma preskusih.

Homologacijski organ lahko na prošnjo proizvajalca dovoli odstop od posameznih zahtev ustreznih tehničnih specifikacij za:
– vozila, izdelana v majhnih serijah,
– vozila zaključka serije,
– vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, izdelane po posebnih tehnologijah ali s posebnimi tehničnimi rešitvami.

(1) Za vozila, izdelana v majhnih serijah, iz prve alinee prejšnjega člena velja, da število vozil takega tipa, registriranih, danih v promet oziroma vključenih v uporabo v istem koledarskem letu, ne sme presegati števila enot, navedenega v Delu A Priloge X tega pravilnika.
(2) Homologacijski organ lahko dovoli odstop od posameznih zahtev ustreznih tehničnih specifikacij, če je proizvajalec na drugačen način zagotovil, da imajo ta vozila enako raven varnosti in varovanja okolja, kot to določajo zahteve ene ali več tehničnih specifikacij.

(1) Za vozila zaključka serije iz druge alinee 15. člena tega pravilnika velja, da smejo biti na podlagi dovoljenja homologacijskega organa dana v promet, registrirana oziroma vključena v uporabo nova vozila, skladna homologiranemu tipu vozila, čeprav homologacija v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega pravilnika ni več veljavna.
(2) Prejšnji odstavek velja samo za vozila, ki:
– so bila na ozemlju EU in
– jih spremlja veljavno potrdilo o skladnosti, izdano, ko je homologacija zadevnega tipa vozila še veljala, vendar pa niso bila registrirana ali dana v uporabo pred potekom veljavnosti zadevne homologacije.
(3) Homologacijski organ sme na zahtevo proizvajalca izdati dovoljenje za obdobje 12 mesecev za dokončana vozila in za 18 mesecev za dodelana vozila po datumu prenehanja veljavnosti homologacije. Proizvajalec mora v svoji zahtevi opredeliti tehnične oziroma gospodarske razloge, na katerih le-ta temelji.
(4) Homologacijski organ mora v treh mesecih po prejemu vloge odločiti o tem, ali bo izdal dovoljenje in za koliko vozil zadevnega tipa. Pri svojem odločanju mora upoštevati omejitve, določene v Delu B Priloge X tega pravilnika.

(1) Za vozila, izdelana po posebnih tehnologijah ali s posebnimi tehničnimi rešitvami, iz tretje alinee 15. člena tega pravilnika se štejejo tista vozila, pri katerih so uporabljene posebne tehnologije ali tehnične rešitve, ki zaradi svojih značilnosti niso skladne z vsemi zahtevami ustreznih tehničnih specifikacij.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko homologacijski organ podeli homologacijo, če ugotovi, da ta vozila zagotavljajo vsaj enako raven varnosti in varovanja okolja, kot to določajo zahteve ene ali več tehničnih specifikacij.

(1) Predpisi, katerih zahteve za vozila, njihove sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote so vsebinsko enake zahtevam tega pravilnika oziroma tehničnih specifikacij iz Dela 1 Priloge II tega pravilnika, so navedeni v Delu 3 iste priloge.
(2) Homologacijski organ pri izvajanju svojih nalog v skladu s tem pravilnikom upošteva vsebinsko enake homologacije oziroma poročila o preskusih iz prejšnjega odstavka, in kjer to pride v poštev, homologacijske oznake, ki se nanašajo nanje.

(1) Homologacijski organ na vlogo proizvajalca prizna veljavnost homologacije, podeljene v državi članici, ki izkazuje skladnost vozila z njenimi neharmoniziranimi predpisi o homologaciji vozil, če ugotovi, da ti predpisi zagotavljajo enakovredno raven zavarovanja javnega interesa kot predpisi, veljavni v Republiki Sloveniji. Na podlagi odločbe o priznanju homologacije homologacijski organ izda certifikat o homologaciji iz 12. člena tega pravilnika.
(2) Vlogi za priznanje homologacije iz prejšnjega odstavka mora proizvajalec priložiti certifikat o homologaciji vozila s prilogami, izdan v državi izvora, in seznam pridobljenih homologacij oziroma poročil o preskušanju za ta tip vozila.

(1) Homologacijski organ mora v postopku podelitve homologacije izvesti potrebne ukrepe v skladu s Prilogo IX tega pravilnika, po potrebi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da zagotovi, da proizvodni postopki zagotavljajo skladnost vozil s homologiranim tipom.
(2) Homologacijski organ mora po podelitvi homologacije izvajati potrebne ukrepe v skladu s Prilogo IX tega pravilnika, po potrebi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da zagotovi, da proizvodni postopki trajno zagotavljajo skladnost vozil s homologiranim tipom. Preverjanje skladnosti s homologiranim tipom je omejeno na postopke, določene v 2. točki Priloge IX tega pravilnika.

(1) Proizvajalec je odgovoren, da je vsako izdelano vozilo skladno s homologiranim tipom.
(2) Proizvajalec mora homologacijskemu organu omogočiti nadzor nad homologiranimi tipi vozil.

(1) Neskladnost s homologiranim tipom obstaja, kadar so ugotovljeni odkloni od podatkov v certifikatu o homologaciji oziroma v opisni dokumentaciji. Vozilo ni v neskladju s homologiranim tipom, kadar so odkloni v mejah, ki jih dovoljujejo ustrezne tehnične specifikacije.
(2) Če homologacijski organ ugotovi, da vozila, ki jih spremlja potrdilo o skladnosti, niso skladna s homologiranim tipom, odredi proizvajalcu uskladitev proizvodnje s homologiranim tipom.
(3) Če homologacijski organ pri nadzoru ugotovi neskladnost s homologiranim tipom zaradi odklonov od podatkov v certifikatu o homologaciji oziroma v opisni dokumentaciji, lahko začasno odvzame homologacijo, navede, v čem je podana neskladnost, in določi rok za odpravo neskladnosti. Če proizvajalec v danem roku ne odpravi pomanjkljivosti, homologacijski organ prekliče homologacijo.

(1) Vsak imetnik homologacije mora obvestiti homologacijski organ o dokončnem prenehanju proizvodnje oziroma o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji.
(2) Ob dokončnem prenehanju proizvodnje homologacijski organ prekliče podeljeno homologacijo.

(1) Minister, pristojen za trg, lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, z odločbo določi za opravljanje nalog tehnične službe, ki deluje kot preskuševalni laboratorij, pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje določila standarda SIST EN ISO/IEC 17025 o delovanju organov za ugotavljanje skladnosti, pri čemer:
– je proizvajalec lahko imenovan kot tehnična služba le, če je to izrecno dovoljeno s posamezno tehnično specifikacijo,
– tehnična služba lahko uporablja tujo opremo le, če se s tem strinja homologacijski organ.
(2) Po postopku iz prejšnjega odstavka se lahko imenuje kot tehnično službo pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje določila standarda SIST EN ISO/IEC 17020, če deluje kot kontrolni organ v primeru homologacije vozila po delih oziroma v primeru posamične odobritve vozila.
(3) V odločbi iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba navesti strokovno področje, za katero je tehnična služba pristojna.

Imenovanje pravne ali fizične osebe za opravljanje nalog tehnične službe se opravi v skladu s predpisom, ki ureja določanje organov za ugotavljanje skladnosti.

(1) Za postopek posamične odobritve vozila je v celoti odgovoren homologacijski organ, kar velja tudi v primeru, ko so določene naloge s tem pravilnikom prenesene na tehnično službo iz 25. člena tega pravilnika.
(2) Homologacijski organ usmerja in nadzoruje delo tehnične službe pri izvajanju nalog po tem pravilniku.

(1) Postopek posamične odobritve vozila se izvede za vozilo, katerega tip ni bil homologiran v skladu s tem pravilnikom, oziroma v skladu s predpisi o ES-homologaciji vozil, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
(2) Posamična odobritev vozila se izvede za:
– unikatna vozila oziroma vozila zelo majhnih serij (v nadaljnjem besedilu: unikatna vozila), katerih letna proizvodnja ne presega 10 vozil in katerih petletna proizvodnja ne presega 30 vozil (unikatna in serijsko izdelana vozila, ki nimajo ES-homologacije), in
– uvožena vozila, ki niso zajeta v prejšnji alinei in V. poglavju tega pravilnika (uvožena vozila, ki nimajo ES-homologacije in niso bila predhodno registrirana v eni od držav članic).

(1) Zahtevo za posamično odobritev vozila iz prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena vloži njegov proizvajalec, za vozilo iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena pa njegov uvoznik. Za vsako vozilo je treba vložiti posebno zahtevo.
(2) Zahteva se vloži pri homologacijskemu organu, kopija zahteve s prilogami pa se dostavi tehnični službi, ki bo pregledala vozilo.
(3) Priloge iz prejšnjega odstavka so:
– za vozila iz prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena ustrezna tehnična dokumentacija (risbe, specifikacije, izračuni) ter certifikati o homologaciji sistemov, samostojnih tehničnih enot ali sestavnih delov oziroma poročila o njihovem preskusu, kakor je to določeno v Delu 1 Priloge II tega pravilnika oziroma v Delu 2 iste priloge za vozila za posebne namene;
– za vozila iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena listine o skladnosti vozila iz države izvora oziroma seznam homologacij, podeljenih vozilu, njegovim sistemom, samostojnim tehničnim enotam in sestavnim delom, kakor je to določeno v Delu 1 Priloge II tega pravilnika oziroma v Delu 2 iste priloge za vozila za posebne namene.

(1) Tehnična služba pregleda predloženo dokumentacijo in vozilo. S pregledom ugotavlja, ali so konstrukcijsko-tehnične lastnosti vozila skladne z zahtevami tega pravilnika in ustreznih tehničnih specifikacij. Pri tem tehnična služba preveri tudi tehnično sposobnost vozila kot celote za varno udeležbo v prometu (npr. splošne trdnostne zahteve, opremljenost vozila).
(2) Pri unikatnih vozilih tehnična služba preveri zahteve, navedene v Delu 1 Priloge II tega pravilnika (pri vozilih za posebne namene se upošteva Del 2). Poleg tega tehnična služba pregleda zapisnik predhodno izvedenega pregleda vozila po predpisih o tehničnih pregledih vozil.
(3) Pri uvoženih vozilih tehnična služba preveri zahteve, navedene v Delu 1 Priloge II tega pravilnika (pri vozilih za posebne namene se upošteva Del 2). Pri tem se upošteva stanje harmoniziranih predpisov, ki so bili uveljavljeni za nova vozila v Evropski uniji ob izdelavi oziroma prvi registraciji vozila.

Tehnična služba lahko zahteva dopolnitev predložene dokumentacije, če je to nujno za izvedbo postopka. Iz enakega razloga lahko homologacijskemu organu predlaga odreditev izvedbe posebne strokovne ocene ali laboratorijskih meritev glede izpolnjenosti zahtev posameznih tehničnih specifikacij po predpisih o ES-homologaciji vozil.

(1) Tehnična služba po pregledu vozila sestavi za pregledano vozilo tehnično poročilo o izpolnjevanju tehničnih zahtev vseh ustreznih tehničnih specifikacij, kot so določene v Prilogi II tega pravilnika, in ga pošlje homologacijskemu organu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora tehnična služba homologacijskemu organu predlagati zavrnitev podelitve posamične odobritve, če oceni, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh ustreznih tehničnih zahtev predstavlja večje tveganje za varnost na cesti, za okolje ali za varnost pri delu.

(1) Homologacijski organ na podlagi tehničnega poročila tehnične službe oceni skladnost vozila s predpisi in v primeru izpolnjevanja vseh ustreznih zahtev podeli vozilu certifikat o posamični odobritvi vozila. Vzorec certifikata za štiri in večkolesna vozila je objavljen kot vzorec D Priloge VI k Pravilniku o ES-homologaciji in posamični odobritvi vozil (Uradni list RS, št. 31/09 in 78/09), vzorec za dvo- in trikolesna vozila ter traktorje pa je v Dodatku k Prilogi IV tega pravilnika.
(2) V primeru neizpolnjevanja ustreznih zahtev oziroma v primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena homologacijski organ z odločbo zavrne izdajo certifikata o posamični odobritvi vozil.
(3) Homologacijski organ lahko pri vozilu za posebne namene izjemoma dovoli odstop od zahtev iz Priloge II, če je to nujno zaradi izbranega načina opravljanja nalog, za katere je vozilo namenjeno, in konstrukcijsko drugačna rešitev ni možna. Pri tem morata biti v največji možni meri zagotovljena varnost in varstvo okolja. Odstop se dovoli na podlagi vloge, ki mora vsebovati podroben opis in obrazložitev želenega odstopa in dokaze o izpolnjevanju varnostnih in okoljevarstvenih zahtev, doseženem na alternativen način.

(1) Za postopek posamične odobritve predelanega vozila je odgovorna tehnična služba iz 25. člena tega pravilnika.
(2) Homologacijski organ usmerja in nadzoruje delo tehnične službe pri izvajanju nalog po tem pravilniku.

(1) Postopek posamične odobritve predelanega vozila se izvede za vozila, ki so že bila homologirana ali posamično odobrena, če je bila na njih naknadno izvedena sprememba (predelana vozila), ki:
– zadeva podatke, evidentirane v postopku registracije vozila,
– zahteva spremembo kategorije vozila,
– vpliva na homologirane sestavne dele vozila oziroma
– vpliva ali bi lahko vplivala na varnost vozila.
(2) Med spremembe iz prejšnjega odstavka ne spada vgradnja naslednjih sestavnih delov, ki so bili predhodno homologirani oziroma odobreni za tip (varianto oziroma izvedenko) vozila, na katerega se vgrajujejo:
– pnevmatike,
– platišča,
– izpušni sistemi,
– vlečne naprave za vozila kategorije M(1) in N(1),
– spojlerji.
(3) Pri pnevmatikah in platiščih se šteje, da ustrezajo pogojem iz prejšnjega odstavka, če so njihove mere in oznake navedene v potrdilu o skladnosti vozila, ki ga je izdal proizvajalec vozila.
(4) Vgradnje iz tretje, četrte in pete alineje drugega odstavka tega člena lahko izvajajo pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za dejavnost vzdrževanja in popravil vozil ter so pooblaščene s strani proizvajalca vozil za izvajanje del na njegovih proizvodih. Izvajalci vgradenj morajo za vsako predelavo izdati potrdilo, na katerem morajo biti podatki, potrebni za identifikacijo vozila, podatki o vrsti spremembe in o oznaki vgrajenih delov ter njihovi homologaciji oziroma odobritvi. Na podlagi tega potrdila ena od tehničnih služb izvrši vpis vgradnje v potrdilo o skladnosti in s tem tudi v računalniško bazo podatkov.

(1) Zahtevo za posamično odobritev predelanega vozila iz prvega odstavka prejšnjega člena vloži njegov lastnik. Za vsako vozilo je treba vložiti posebno zahtevo.
(2) Zahteva se vloži pri tehnični službi, pristojni za ustrezno kategorijo vozila.
(3) Zahtevi je treba priložiti obstoječe potrdilo o skladnosti in tehnično dokumentacijo oziroma listine o skladnosti, ki so povezane z opravljenimi spremembami na vozilu.

(1) Tehnična služba pregleda predloženo dokumentacijo in vozilo. S pregledom preveri predvsem tiste zahteve, ki se nanašajo na dele vozila, povezane z opravljenimi spremembami. Pri ugotavljanju ustreznosti opravljene predelave upošteva tudi morebitna navodila proizvajalca vozila glede možnih predelav.
(2) Pri ugotavljanju skladnosti predelanih vozil se upošteva stanje predpisov na dan, ko je bilo vozilo prvič registrirano, razen za novo vgrajene dele, ki so povezani z zaščito drugih udeležencev v prometu, za katere se upošteva stanje predpisov med predelavo.

Tehnična služba lahko zahteva dopolnitev predložene dokumentacije, če je to nujno za izvedbo postopka. Iz enakega razloga lahko homologacijskemu organu predlaga odreditev izvedbe posebne strokovne ocene ali laboratorijskih meritev glede izpolnjenosti zahtev posameznih tehničnih specifikacij.

(1) Tehnična služba vozilu, ki je skladno s podatki v predloženi dokumentaciji in izpolnjuje veljavne tehnične zahteve, vpiše predelavo v potrdilo o skladnosti vozila in računalniško bazo podatkov ter jo s tem odobri, v nasprotnem primeru pa z odločbo zavrne odobritev predelave.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora tehnična služba z odločbo zavrniti posamično odobritev predelanega vozila, če oceni, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh ustreznih tehničnih zahtev predstavlja večje tveganje za varnost na cesti, za okolje ali za varnost pri delu.

Fizična ali pravna oseba, ki uvozi novo vozilo, katerega tip je bil homologiran v skladu s predpisi o ES-homologaciji, a zanj ni pridobila potrdila o skladnosti iz prvega odstavka 46. člena tega pravilnika, mora pri strokovni organizaciji vložiti zahtevo za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.

Fizična ali pravna oseba, ki uvozi rabljeno vozilo, predhodno začasno ali trajno registrirano v drugi državi članici, mora pri strokovni organizaciji vložiti zahtevo za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.

(1) Fizična ali pravna oseba, ki uvozi vozilo, lahko pri strokovni organizaciji vloži zahtevo za razvrstitev vozila kot starodobno vozilo (starodobnik). Po izvedeni identifikaciji vozila strokovna organizacija razvrsti vozilo kot starodobnik, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena.
(2) Starodobnik je vozilo, ki je starejše od 25 let, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi tega svojega zgodovinskega in tehničnega pomena praviloma ne uporablja za vsakodnevne prevoze.
(3) Kot starodobno vozilo po prejšnjem odstavku se lahko razvrsti vozilo, če izpolnjuje zahteve enega od štirih razredov starodobnikov, ki jih glede na njihovo skladnost z originalno zgradbo določa Mednarodna organizacija starodobnih vozil – FIVA:
– avtentično vozilo,
– originalno vozilo,
– restavrirano vozilo,
– sestavljeno vozilo.
(4) Razvrstitev vozila med starodobna vozila opravi strokovna organizacija na podlagi identifikacije vozila in dokumentov, ki jih predloži vlagatelj in iz katerih so razvidni proizvajalec, leto izdelave vozila in tehnični podatki o vozilu, ter poročila o uvrstitvi vozila v posamezen razred iz prejšnjega odstavka, ki ga izda nacionalna organizacija starodobnih vozil, ki je članica Mednarodne organizacije starodobnih vozil – FIVA. Poročilo o uvrstitvi vozila v posamezen razred mora vsebovati tudi popoln zapisnik o oceni vozila in fotografijo vozila.
(5) Strokovna organizacija zavrne razvrstitev vozila med starodobna vozila, če ugotovi neskladnost med vozilom in poročilom o uvrstitvi vozila v posamezen razred.
(6) Postopek razvrstitve vozila med starodobna vozila iz tega člena se lahko uporabi tudi za vozila, ki so v Republiki Sloveniji že registrirana in so šele kasneje izpolnila starostni pogoj.

(1) Vozila, ki so uvožena za potrebe:
a) šefov tujih držav in odposlancev šefov tujih držav v posebni misiji ter za potrebe članov njihovega spremstva – za službeno in osebno uporabo,
b) mednarodnih in meddržavnih organizacij – za službeno uporabo,
c) diplomatskih in konzularnih predstavništev tujih držav v Republiki Sloveniji – za službeno uporabo,
d) diplomatskega in konzularnega osebja tujih predstavništev v Republiki Sloveniji in njihovih ožjih družinskih članov – za osebno uporabo,
e) državljanov Republike Slovenije, ki se vračajo za stalno z začasnega dela ali bivanja v tujini, če so bili v tujini brez presledka najmanj eno leto,
f) tujcev, ki dobijo dovoljenje za začasno ali stalno bivanje v Republiki Sloveniji,
g) oseb, ki so postale lastniki vozila na podlagi sklepa o dedovanju,
h) humanitarnih organizacij za opravljanje njihove humanitarne dejavnosti, morajo pri strokovni organizaciji opraviti postopek identifikacije.
(2) Točka d) prejšnjega odstavka ne velja za državljane Republike Slovenije.
(3) Točki e) in f) prvega odstavka tega člena se lahko uveljavita v enem letu od stalne vrnitve oziroma pridobitve dovoljenja za začasno ali stalno bivanje za vozilo, ki je bilo predhodno v lasti in uporabi prosilca najmanj 6 mesecev.
(4) Točka g) prvega odstavka tega člena se lahko uveljavi v enem letu po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
(5) Točka h) prvega odstavka tega člena velja samo za podarjena vozila.

(1) Identifikacija iz 40. do 43. člena tega pravilnika je namenjena ugotovitvi istovetnosti vozila glede na podatke v priloženih dokumentih.
(2) Pri oceni tehničnega stanja vozila iz 40. in 41. člena tega pravilnika se vizualno preverita njegova celovitost (vgrajenost vseh zahtevanih sestavnih delov) in sposobnost za varno vožnjo v cestnem prometu oziroma za varno delo pri kmetijskih in gozdarskih opravilih. Preveri se, ali je bilo vozilo morebiti predelano. V primeru dvoma o tehničnem stanju vozila lahko strokovna organizacija pred svojo odločitvijo vložnika napoti na pregled vozila po predpisih o tehničnih pregledih vozil.
(3) Zahtevi je pri novem vozilu treba priložiti izvirnik potrdila o skladnosti, izdanega v državi izvora vozila, pri rabljenem vozilu pa izvirnik ali kopijo veljavnega registracijskega dokumenta oziroma prometnega dovoljenja. Izjemoma se lahko predloži tudi drug dokument, če je iz njega mogoče pridobiti potrebne podatke.
(4) Strokovna organizacija po vpogledu izvirne dokumentacije v spis zadeve vloži njene kopije.

Proizvajalec kot imetnik homologacije vozila v skladu z določbami tega pravilnika mora izdati potrdilo o skladnosti na obrazcu in na način, kot je določen v Poglavju A Priloge VI tega pravilnika. Potrdilo o skladnosti mora spremljati vsako vozilo, dokončano, dodelano ali nedodelano, izdelano skladno s homologiranim tipom vozila. S tem potrdilom proizvajalec jamči skladnost vozila s homologiranim vozilom in njegovo tehnično brezhibnost.

(1) Proizvajalec kot imetnik ES-homologacije vozila mora za vozila, katerih prva registracija bo opravljena v Republiki Sloveniji, izdati potrdilo o skladnosti iz prejšnjega člena.
(2) Proizvajalec za vozila iz prejšnjega odstavka ni dolžan izdati ES-potrdila o skladnosti v skladu s predpisi o ES-homologaciji vozil, razen če kupec vozila to izrecno zahteva.

Tehnična služba, ki je posamično vozilo pregledala v skladu s III. poglavjem tega pravilnika, izda na podlagi certifikata o posamični odobritvi vozila, ki ga je izdal homologacijski organ, potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo, na obrazcu in na način, kot je določen v Poglavju B Priloge VI tega pravilnika.

(1) V primeru posamične odobritve predelanega vozila, za katerega je bilo potrdilo o skladnosti že izdano, mora tehnična služba po ugotovitvi, da vozilo izpolnjuje vse predpisane zahteve, vpisati predelavo v ustrezno rubriko na hrbtni strani obstoječega potrdila o skladnosti. V tem primeru ne izda novega potrdila o skladnosti.
(2) V primeru posamične odobritve predelanega vozila, ki je bilo registrirano v Republiki Sloveniji pred uveljavitvijo tega pravilnika in za katerega potrdilo o skladnosti še ni bilo izdano, mora tehnična služba po ugotovitvi, da vozilo izpolnjuje vse predpisane zahteve, izdati potrdilo o skladnosti na obrazcu in na način, kot je določen v Poglavju C Priloge VI tega pravilnika. V tem primeru vpiše na prvi strani potrdila podatke o nepredelanem vozilu, samo predelavo pa vpiše v ustrezno rubriko na hrbtni strani.

(1) Strokovna organizacija, ki je izvedla postopke v skladu s V. poglavjem tega pravilnika, mora po ugotovitvi, da vozilo ustreza spremljajoči dokumentaciji o njegovem izvoru in da je v primerih izvedbe postopkov iz 40. ali 41. člena tega pravilnika tudi tehnično ustrezno, izdati potrdilo o skladnosti na obrazcu in na način, kot je določen v Poglavju B Priloge VI tega pravilnika.
(2) Strokovna organizacija, ki izda potrdilo o skladnosti, mora v primeru izvedbe postopka iz 42. ali 43. člena tega pravilnika opombo o tem vnesti v potrdilo.

Če na potrdilu o skladnosti na strani 2 zmanjka prostora za vpis predelav ali sprememb, se k osnovnemu dokumentu priključi dodatni list. Obrazec dodatnega lista je določen v Poglavju E Priloge VI tega pravilnika. Obrazec mora biti izdelan na enakem papirju kot potrdilo o skladnosti. Dodatni list ni vnaprej oštevilčen.

(1) Potrdilo o skladnosti mora biti izdelano tako, da ga ni mogoče ponarediti. Zato mora biti natisnjeno na dokumentni papir RS (vodni tisk), 110 gramski.
(2) Proizvajalci, tehnične službe in strokovne organizacije nabavijo oštevilčene obrazce potrdil o skladnosti pri homologacijskem organu. Izdajatelj potrdil o skladnosti mora voditi evidenco izdanih potrdil ter sproti dostavljati podatke o tem homologacijskemu organu. Te podatke mora zaradi njihovega prenosa v centralno bazo podatkov o vozilih dostaviti po elektronski poti na način, dogovorjen s homologacijskim organom.
(3) Da si proizvajalec kot imetnik ES-homologacije vozila pridobi možnost izdajanja potrdil o skladnosti za svoja vozila, katerih prva registracija bo opravljena v Republiki Sloveniji, mora predhodno predložiti homologacijskemu organu kopijo certifikata o ES-homologaciji s prilogami in tehnične podatke o vozilu, kot je določeno v Delu 1 Priloge III (v elektronski obliki). Homologacijski organ izda proizvajalcu potrdilo o prejemu navedene dokumentacije, s katerim proizvajalec nabavlja obrazce potrdil o skladnosti iz prejšnjega odstavka.

Proizvajalec, tehnična služba oziroma strokovna organizacija, ki je izdala potrdilo o skladnosti po tem pravilniku, na zahtevo lastnika vozila izda dvojnik potrdila o skladnosti, če je bil njegov original izgubljen ali uničen. Dvojnik potrdila o skladnosti se izda na obrazcu in na način, kot je določen v Poglavju D Priloge VI tega pravilnika. Za izdelavo in nabavo dvojnika potrdila o skladnosti veljajo določbe prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.

Cena za izdajo potrdila o skladnosti oziroma njegovega dvojnika se obračuna v skladu s 3. členom Uredbe o cenah za storitve v postopkih homologacije in posamične odobritve vozil (Uradni list RS, št. 72/00), cena njihovih obrazcev pa v skladu s 4. členom iste uredbe.

Nova vozila smejo biti dana v promet in se smejo začeti uporabljati, če jim je, v zvezi z njihovo konstrukcijo in delovanjem, priloženo veljavno potrdilo o skladnosti, izdano v skladu s 45. do 47. ali 49. členom tega pravilnika. Nedodelana vozila je dovoljeno dati v promet, pristojni organ pa lahko zavrne njihovo trajno registracijo in začetek uporabe, dokler niso dodelana.

Vozila smejo biti registrirana, če jim je, v zvezi z njihovo konstrukcijo in delovanjem, priloženo veljavno potrdilo o skladnosti, izdano v skladu s 45. do 47. ali 49. členom tega pravilnika.

(1) Naloge strokovne organizacije iz V. poglavja tega pravilnika smejo opravljati pravne ali fizične osebe, ki pridobijo ustrezno odločbo ministra, pristojnega za trg, izdano v soglasju z ministrom, pristojnim za promet.
(2) Za pridobitev pooblastila iz prejšnjega odstavka morajo pravne ali fizične osebe izpolnjevati naslednje pogoje:
– razpolagati morajo s strokovno usposobljenim osebjem, potrebno opremo in prostori,
– trajno morajo zagotavljati neodvisnost in nepristranskost v razmerju do pravnih ali fizičnih oseb, ki so neposredno ali posredno povezane s proizvodom, katerega skladnost se ugotavlja,
– zagotavljati morajo poslovno tajnost,
– zavarovano morajo imeti odgovornost za izvajanje dejavnosti,
– imeti morajo zbirko homologacijskih in drugih tehničnih predpisov o vozilih.
(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se dokazuje s pridobljeno akreditacijo po standardu SIST EN ISO/IEC 17020.

(1) Ne glede na določbo tretjega odstavka prejšnjega člena se izpolnjevanje pogojev za naloge strokovnih organizacij iz 40. do 43. člena tega pravilnika za vozila kategorije M(1), katerih tip je bil homologiran v skladu s predpisi o ES-homologaciji, ne dokazuje izključno s pridobljeno akreditacijo.
(2) Poleg pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena morajo pravne in fizične osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, ki nimajo pridobljene akreditacije po SIST EN ISO/IEC 17020, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
– imeti morajo dokument, iz katerega je razviden način izvajanja prevzete naloge identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila v skladu z usmeritvami homologacijskega organa,
– strokovni delavec, ki izvaja postopke mora imeti najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne smeri z najmanj triletnimi izkušnjami iz avtomehanične dejavnosti in mora izpolnjevati pogoje za kontrolorja tehničnih pregledov,
– imeti morajo programsko opremo, potrebno za dostop do baz podatkov o vozilih, ki jih vodi homologacijski organ,
– imeti morajo pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov vozil na podlagi predpisov o varnosti cestnega prometa.

(1) Pooblastilo strokovni organizaciji se podeli za obdobje dveh let. Po preteku dveh let se lahko podeli ponovno.
(2) Strokovni organizaciji se lahko odvzame podeljeno pooblastilo:
– če preneha izpolnjevati predpisane zahteve,
– če je proti njej uveden postopek stečaja ali likvidacije ali je prenehala poslovati na podlagi sodne odločbe ali iz drugega razloga,
– če svojih nalog ne opravlja v skladu s predpisi oziroma smernicami homologacijskega organa.
(3) Zoper odločbo o odvzemu pooblastila ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

(1) Homologacije vozil, podeljene na podlagi Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 30/04, 17/07, 18/07 – popr. in 31/09), ostanejo v veljavi in sta na njihovi podlagi dovoljena registracija vozil oziroma njihovo dajanje na trg ter začetek uporabe do izdaje novih, dopolnjenih oziroma spremenjenih tehničnih specifikacij iz Priloge II tega pravilnika. V teh tehničnih specifikacijah se opredeli rok veljavnosti homologacij, podeljenih na podlagi nadomeščenih tehničnih specifikacij.
(2) Vozila, dana na trg in v uporabo na podlagi pravilnika iz prejšnjega odstavka, se smejo uporabljati brez časovne omejitve.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 30/04, 17/07, 18/07 – popr. in 31/09).

Pooblastila tehničnim službam in strokovnim organizacijam za izvajanje postopkov na podlagi Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 30/04, 17/07, 18/07 – popr. in 31/09) ostanejo v veljavi do svojega izteka.

Do razveljavitve ostanejo v veljavi naslednji predpisi:
– Odredba o homologiranju zaščitnih čelad za voznike in sovoznike motornih koles in mopedov (št. 22.04) (Uradni list RS, št. 74/97);
– Odredba o homologiranju varnostnih trikotnikov (št. 27.03) (Uradni list RS, št. 62/99);
– Odredba o homologiranju posebnih opozorilnih svetilk za motorna vozila (št. 65.00) (Uradni list RS, št. 55/96);
– Odredba o homologiranju tabel za označevanje počasnih vozil (št. 69.01) (Uradni list RS, št. 62/99 in 80/99);
– Odredba o homologiranju tabel za označevanje težkih in dolgih vozil (št. 70.01) (Uradni list RS, št. 62/99 in 80/99);
– Odredba o homologiranju vozil na akumulatorski električni pogon glede posebnih pogojev za njihovo konstrukcijo in funkcionalno varnost (št. 100.00) (Uradni list RS, št. 74/97);
– Odredba o homologiranju odsevnih oznak za težka in dolga vozila ter njihove priklopnike (št. 104.00) (Uradni list RS, št. 62/99 in 80/99).

(1) Zaradi novo uvedenega dodatnega opisa pri vozilih za posebne namene (»Univerzalno«) se vozila kategorije N(2) ali N(3) (tudi N(2)G ali N(3)G) s pogonom na vsa kolesa, ki so že serijsko opremljena s priključki za posamezna orodja, tako na sprednjem, kot tudi na zadnjem delu vozila, in imajo odgonsko gred za poganjanje različnih orodij ter so poleg prevoza blaga na samem vozilu namenjena za izvajanje različnih del s posameznimi prigrajenimi orodji ali za pogon drugih naprav ter za vleko priklopnikov, uvrstijo v obliko nadgradnje »za posebne namene – SG« z dodatnim vpisom »Univerzalno« (primer takega vozila je »Mercedes-Benz UNIMOG«).
(2) Že registrirana vozila s karakteristikami iz prejšnjega odstavka, ki so bila do sedaj uvrščena v neko drugo obliko nadgradnje in z drugačnim dodatnim vpisom, se prerazvrstijo, kot je določeno v prejšnjem odstavku.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2010, razen določb 64. člena, ki se začnejo uporabljati 1. marca 2010.

SEZNAM PRILOG
Priloga I: Opredelitev kategorij vozil
Priloga II: Seznam zahtev za vozila
Priloga III: Opisni list
Priloga IV: Certifikat o homologaciji vozila
Priloga V: Sistem številčnega označevanja certifikatov o homologaciji vozil
Priloga VI: Potrdilo o skladnosti vozila
Priloga VII: Postopek homologacije
Priloga VIII: Rezultati preskušanj
Priloga IX: Postopki za zagotavljanje skladnosti proizvodnje
Priloga X: Omejitve za majhne serije in zaključek serije