Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZVO-1-UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 3., 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, ZP-1E, Uradni list RS, št. 17/08, 21/08 – popr. in 76/08 – ZIKS-1C), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08 in 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9) in 17. člena Statuta Mestne Občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Svet Mestne občine Celje na seji dne 8. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o koncesiji za javno službo urejanja javnih parkirišč
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet odloka)
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe urejanje javnih parkirišč (v nadaljevanju: javna služba oziroma gospodarska javna služba) v Mestni občini Celje (v nadaljevanju tudi: Občina), ki se podeli neposredno skladno s 36. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
(2) Odlok ureja tudi druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije javne službe iz prvega odstavka.
(3) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
2. člen
(Oblika izvajanja javne službe)
Javno službo na območju občine izvaja oseba zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
3. člen
(Poslovni delež občine)
Občina mora biti lastnica celotnega poslovnega deleža, da lahko podeli koncesijo brez razpisa koncesionarju in tega ne sme prenesti na druge osebe, razen na druge osebe javnega prava, v katerih ne smejo biti udeležene osebe zasebnega prava. V ustanovitvenem aktu koncesionarja mora biti določeno, da predstavlja skupščino družbe mestni svet ustanovitelja.
4. člen
(Način podelitve in izvajanje koncesije)
Koncesija po tem odloku se podeli na vlogo neposredno družbi ZPO Celje, družba za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti, d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar) v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
5. člen
(Definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
1. »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba«: je lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
2. »koncedent«: je Mestna občina Celje;
3. »pristojni organ«: je organ/urad občinske uprave Oddelek za okolje, prostor ter komunalo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ ali OOPK);
4. »koncesija« je koncesija urejanja javnih parkirišč;
5. »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
6. »koncesionar« je pravna oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije;
7. »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku.
6. člen
(Pogoji izvajanja javne službe)
Pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije so določeni v odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih avtomobilov v Mestni občini Celje in v tem odloku.
7. člen
(Uporaba javnih dobrin)
Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
8. člen
(Uporaba javne službe)
Ta odlok je obvezujoč za vse uporabnike javne službe, izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju posameznih objektov javne službe.
2. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE, OBMOČJE IN DOBA IZVAJANJA KONCESIJE
9. člen
(Dejavnosti javne službe)
(1) Urejanje javnih parkirišč je gospodarska javna služba, ki se izvaja na zemljiščih in v objektih v lasti MOC ter na zemljiščih v splošni rabi. Parkirne površine, kjer se izvaja javna služba, se vključijo v enoten režim urejanja mirujočega prometa ter sistem parkirnih površin pod nadzorom. V okviru teh površin koncesionar izvaja naslednje naloge:
– upravljanja z javnimi parkirišči, ki so v lasti MOC in splošni rabi v smislu določb zakona, ki ureja stvarno premoženje države, pokrajin in občin,
– urejanja javnih parkirišč, ki so v lasti MOC in splošni rabi,
– urejanja opreme na javnih parkiriščih,
– zagotavljanje spoštovanja predpisov ter reda in varnosti na javnih parkiriščih, ki so pod nadzorom,
– odvoza nepravilno parkiranih avtomobilov na javnih parkiriščih in splošni rabi ter
– urejanja opreme za regulacijo prometa na parkiriščih.
(2) Izvajanje javne službe se lahko razširi tudi na parkirišča v lasti koncesionarja in v najemu ob predhodnem soglasju koncedenta.
(3) Koncesionar je tudi nosilec vseh investicij v urejanje parkirišč, in sicer:
– urejanje parkirnih površin na zemljiščih v lasti koncedenta in splošni rabi,
– urejanje parkirnih površin na lastnih in najetih zemljiščih,
– nakup parkirnih hiš,
– za nakup opreme parkirišč.
(4) Za potrebe izvedbe investicij iz prve alinee prejšnjega odstavka bo koncedent zagotovil pravice koncesionarja na zemljiščih, pod pogoji, ki omogočajo izvedbo investicij in uporabo parkirnih mest za celotno dobo trajanja koncesije oziroma za dobo, v kateri se lahko naložba povrne.
(5) Vse naložbe, ki se financirajo iz sredstev koncesionarja se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina koncesionarja, ne glede na lastništvo zemljišča. Za investicije, ki se izvajajo na zemljiščih v lasti koncedenta se praviloma podeli stavbna pravica.
(6) Naložbe iz prve alinee tretjega odstavka morajo biti opredeljene v letnem programu naložb, potrjenem s strani koncedenta za katerih izvedbo zagotovi sredstva koncesionar. Naložbe iz letnega programa naložb v sredstva v lasti koncedenta predstavljajo podlago za zmanjšanje uporabnine za parkirišča, ki jih je koncesionar prejel v upravljanje od koncedenta.
(7) Vse naložbe v druga parkirišča, ki se financirajo iz sredstev koncesionarja se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina koncesionarja (npr. stavbna pravica).
(8) Po preteku koncesije vse naložbe koncesionarja v parkirne površine, ki jih v soglasju koncedenta, koncesionar vključi v izvajanje javne službe, preidejo v last in razpolaganje koncedenta pod pogoji določeni v posebni pogodbi.
10. člen
(Javna parkirišča)
(1) Javna parkirišča, na katerih koncesionar izvaja dejavnost iz prejšnjega člena, so parkirišča v Mestni občini Celje, vključena v enotni režim urejanja mirujočega prometa ter so natančno označena s seznamom javnih parkirišč, ki je priloga tega odloka.
(2) V javna parkirišča so lahko vključena tudi parkirišča v lasti ali najemu koncesionarja, na katerih se izvaja parkiranje pod pogoji določenimi za javna parkirišča. Vključitev teh parkirišč med javna se opravi s sklepom koncedenta, njihova uporaba pa dogovori s posebno pogodbo.
(3) Skupno število parkirnih mest na površinah iz prvega in drugega odstavka znaša 2.943 mest in so tabelarno in grafično opredeljene v prilogi tega odloka.
(4) Neizkoriščena javna parkirišča lahko da koncesionar v najem, kolikor v to privoli koncedent.
(5) V okvir dejavnosti iz prvega odstavka ne spada urejanje parkirišč na površinah, ki niso v lasti koncedenta oziroma, ki niso vključena v sistem javnih parkirišč.
11. člen
(Obdobje izvajanja koncesije)
(1) Obdobje, za katerega se podeli koncesija za izvajanje javne službe urejanja javnih parkirišč, je 15 let. Javna parkirišča, ki so določena v prilogi tega odloka so prav tako podeljena za izvajanje te javne službe za 15 let oziroma ne manj kot 5 let.
(2) Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
3. JAVNA POOBLASTILA
12. člen
(Javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij)
Izvajalec javne službe ima, glede na vsebino izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo posamezne javne službe, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, pravico dajanja mnenj k predpisovanju projektnih pogojev, ki so podlaga za dajanje soglasij občinske uprave.
13. člen
(Upravni postopki)
Izvajalec je dolžan pri izvajanju javne službe voditi ustrezne upravne postopke. Če ni v odloku o dejavnosti javne službe določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan.
14. člen
(Vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc)
(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka.
(2) Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov javne službe ureja koncesijska pogodba.
(3) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi za vodenje katastra.
(4) Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe.
(5) Vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh po njihovem nastanku.
(6) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih brezplačno izroči v celoti v last in posest Občini.
15. člen
(Vsebina katastra)
(1) Koncesionar mora voditi kataster odprtih in pokritih javnih parkirišč. V okviru katastra bo koncesionar zagotavljal naslednje podatke:
– lokacija parkirišč/parkirnih mest,
– lastništvo zemljišča,
– število parkirnih mest,
– režim uporabe,
– obratovalni čas,
– stanje parkirišč (makadam, asfalt, dovozi, osvetlitev, ograjenost, oprema …),
– naložbe v ureditev parkirišč (naložbe po programu naložb v javna parkirišča),
– s sklepi koncedenta, odvzemi parkirišč ali parkirnih mest (datum, trajanje in število).
(2) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov. Podrobnejša vsebina in način vodenja podatkov se določi s koncesijsko pogodbo.
(3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(4) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
16. člen
(Kontrolna knjiga)
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določajo predpisi ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava in/ali oprema, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– opis dela,
– vrednost opravljenega dela,
– podatke o stanju in delovanju objektov, naprav in opreme skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v novem letu za preteklo leto.
4. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
17. člen
(Viri financiranja)
(1) Javna služba urejanja javnih parkirišč se financira iz naslednjih virov:
1. najemnine za parkirišča, ki so koncesionarju dana v upravljanje (gospodarjenje) s strani občine,
2. najemnine za parkirišča v lasti koncesionarja in najemu, ki jih koncedent daje v splošno rabo,
3. plačilo uporabnikov za storitve uporabe parkirnih površin javnih parkirišč in za odvoz nepravilno parkiranih avtomobilov ali njihovih ostankov,
4. proračuna občine,
5. dotacije in donacije,
6. drugi viri.
(2) Občina iz lastnih virov zagotavlja osnovno usposobitev javnih parkirišč za funkcijo (razširitev, zgraditev infrastrukture in drugi posegi, če so potrebni za izvajanje dejavnosti), če se to ne more zagotavljati iz drugih virov določenih s tem odlokom.
(3) Prihodke iz točke 1., 2. in 3. prvega odstavka zaračunava in pobira koncesionar v svojem imenu in za svoj račun (prihodke javne službe).
(4) Parkirišča iz 2. točke prvega odstavka tega člena in višina najemnine za ta parkirišča se določijo s posebno pogodbo.
(5) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem javne službe urejanja javnih parkirišč kakršnakoli druga sredstva (odškodnine, plačilo zavarovalnih škod …), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje javne službe urejanja javnih parkirišč.
(6) Cena storitev uporabe javnih parkirišč se določa na podlagi ekonomskega izračuna, ob potrjenih elementih kalkulacije s strani pristojne službe in zajetja vseh stroškov.
(7) Cene storitev iz prejšnjega odstavka na pobudo koncesionarja v sodelovanju Oddelka za okolje, prostor ter komunalo in predloga župana potrdi mestni svet koncedenta.
18. člen
(Povračilo za uporabo)
Koncesionar plačuje koncedentu povračilo za uporabo za parkirna mesta, ki jih dobi v upravljanje od koncedenta. Višina uporabnine se določi s koncesijsko pogodbo.
5. PROGRAMI JAVNE SLUŽBE IN POROČANJE
19. člen
(Programi javne službe, poročanje)
(1) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 31. 1. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme mestni svet.
(2) Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem:
– pregled parkirnih mest po lokacijah in število parkirnih mest,
– odpiralni čas (obratovalni čas v okviru katerega se pobira parkirnina),
– s koncedentom dogovorjeno začasno iz urejanja parkirišč izvzeto število parkirnih mest po lokacijah in času,
– prosta javna parkirna mesta, ki se lahko uporabijo v drugih oblikah (pogodbena oddaja).
– cena parkirnine,
– potrebne naložbe v večja popravila, nadomestitev parkirišč in opreme ter v razvoj (nove naložbe),
– plan prihodkov in stroškov,
– vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
Poročilo o izvajanju javne službe se izdela v rokih določenih s koncesijsko pogodba, najmanj pa enkrat letno. Poročilo poleg točk iz drugega odstavka tega člena zajema tudi naslednje:
– obseg predvidenih investicij in investicijskega ter rednega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov, naprav in opreme,
– izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj.
(3) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku mora koncesionar pripraviti in skupščini koncesionarja predložiti predlog srednjeročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi pogled na razvoj javne službe za obdobje 15. let. Kasnejše predloge srednjeročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih pet let. Srednjeročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejeme mestni svet.
(4) Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta skupščini koncesionarja predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
6. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
20. člen
(Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
21. člen
(Dolžnosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost,
– v enotni režim urejanja mirujočega prometa v Mestni občini Celje vključiti parkirišča v njegovi lasti in najemu, ki so v soglasju s koncedentom vključena v izvajanje javne službe in so kot takšna opredeljena s tem odlokom oziroma s posebno pogodbo.
– ravnati se skladno z režimom obratovanja parkirišč v Mestni občini Celje (odprtost, obratovalni čas, v katerem se na teh parkiriščih plačuje parkirnina ...), ki ga sprejme koncedent,
– zagotavljati urejenost, dostopnost in primerno opremljenost parkirišč,
– zagotavljati plačilo parkirnine preko parkomatov in blagajn ter preko pogodb z uporabniki,
– nadzor nad uporabo javnih parkirnih mest (zagotavljanje upoštevanja predpisov ter reda in varnosti na parkiriščih, ki so pod nadzorom) ter kleščenje in odvoz nepravilno parkiranih avtomobilov na javnih parkiriščih in v splošni rabi,
– skrb za razvoj parkirišč, vključenih v enoten režim urejanja mirujočega prometa ter za izvedbo programa naložb v urejanja javnih parkirišč,
– zagotavljanje nadzora nad uvozom vozil na tržnico,
– urejanje parkirnega sistema ob velikih prireditvah na zemljiščih v splošni rabi in lasti koncedenta (MOS, športne in druge prireditve …),
– po prenehanju pogodbe prenesti v last in posest koncedenta objekte javne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije,
– pravočasno dogovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe,
– oblikovati predloge cen,
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, na podlagi tega odloka in če so le-ti uvedeni s predpisom,
– voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo in izvajanjem koncesije, usklajenih z občinskimi evidencami,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– pripraviti ustrezne letne programe in dolgoročne plane javne službe ter letna poročila,
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela,
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih, ki urejajo javno službo.
(3) Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, objekte in opremo javne službe ter za urejenost parkirišč.
(4) Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih mora koncesionar odpraviti v roku dogovorjenem s koncedentem. Vse morebitne napake in pomanjkljivosti razen napak in pomanjkljivosti, ki ogrožajo premoženje koncedenta in drugih ter varnost uporabe javnih parkirnih mest se morajo odpraviti čim krajšem možnem roku. O teh zadevah je koncesionar dolžan takoj pisno obvestiti koncedenta.
(5) Koncesionar je pooblaščen izvajati tudi kontrolo dostopa v staro mestno jedro. Vse pogoje izvedbe pooblastila (pravice, obveznosti in vrednost dela) opredelita MOC in koncesionar v posebni medsebojni pogodbi.
22. člen
(Prenos deleža na osebe zasebnega prava)
V primeru, če se delež v koncesionarju prenese na osebe zasebnega prava ali osebe javnega prava, v katerih imajo delež osebe zasebnega prava, koncedent razdre koncesijsko pogodbo.
23. člen
(Odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje koncesije je, ne glede na druge določbe tega odloka, odgovoren koncesionar.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci, koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno v koncesijski pogodbi – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam ...).
24. člen
(Ločeno računovodstvo)
(1) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost javne službe tudi izven obsega koncesije po tem odloku ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.
(2) Koncesionar javne službe, ki je predmet tega odloka, v drugi občini ne sme opravljati pod pogoji, ki so za uporabnika ugodnejši, kot v Mestni občini Celje.
25. člen
(Dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da praviloma zagotavlja takšno višino ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– zagotavlja 2.943 parkirnih mest na območju centra mesta Celja in v ta namen v okviru prostorskih aktov zagotavlja za urejanje mirujočega prometa v mestu primerna zemljišča ter po danih možnostih zagotavlja nadomeščanje zemljišč, ki jih bo izvzel iz enotnega režima urejanja mirujočega prometa v mestu;
– da v času trajanja koncesijske pogodbe ne zmanjša števila parkirišč iz seznama javnih parkirišč, ki je priloga tega odloka v obsegu, ki bi ogrozilo doseganje pričakovanih poslovnih učinkov koncedenta;
– da ne sprejme odločitev, ki bi omejile obseg pravic koncesionarja za izvajanje javne službe;
– da se s koncesionarjem dogovarja o začasni uporabi javnih parkirišč za druge namene (prireditve, gostinski lokali ...) in v primeru začasne uporabe nadomesti izpad prihodkov koncesionarja s proračunskimi sredstvi;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev koncesije;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve koncesije na področju občine;
– da zagotavlja izvajanje zimske službe in javne snage na parkiriščih v svoji lasti in splošni rabi skladno z odloki ter
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
26. člen
(Pristojnosti župana)
Župan ima v zvezi s koncesijo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj;
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov;
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
27. člen
(Pravice in dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja, poleg ostalih pravic, določenih s tem odlokom, naslednje pravice in dolžnosti:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabe storitev koncesionarja pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– upoštevati navodila koncesionarja v zvezi z izvajanjem storitev;
– plačati posamezne storitve koncesionarja ter izpolnjevati druge pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka in splošnih pogojev poslovanja;
– do pritožbe na pristojne organe.
(2) Uporabnik storitev se lahko v zvezi z izvajanjem storitev pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju z odlokom, ki ureja dejavnosti javne službe.
(3) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru opravljanja storitev ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja storitev, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(4) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
7. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
28. člen
(Izpolnjevanje pogojev)
(1) Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje:
– registracijo oziroma izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne službe;
– razpolagati z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine;
– razpolagati z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo;
– biti sposoben zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe;
– sposobnost zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
– usposobljenost za vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
8. KONCESIJA
29. člen
(Izbira koncesionarja)
(1) O vlogi koncesionarja za podelitev koncesije odloči z odločbo v upravnem postopku pristojni upravni organ občine.
(2) Na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka občina s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo.
(3) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
30. člen
(Začetek, tek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe, na podlagi odločitve o izboru v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(5) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
(6) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
31. člen
(Koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
32. člen
(Začasna pomoč in podizvedba)
(1) Koncesionar ima pravico, da skladno s sprejeto organizacijo izvajanja javne službe, vključuje tudi podizvajalce. V izjemnih primerih pa lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine oziroma odda posamezna dela ali posamezne sklope del v podizvedbo.
(2) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
33. člen
(Razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
34. člen
(Koncesionarjeva tveganja)
(1) Koncesionar nosi tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije. To ne velja za primere, ko koncedent s svojimi odločitvami neposredno ali posredno vpliva na možnost doseganja načrtovanih učinkov izvajanja javne službe.
(2) Koncesionar ni, razen v primerih iz prejšnjega odstavka tega odloka, upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
35. člen
(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
36. člen
(Pristojni organ za izvajanje koncesije)
Pristojnost za izvajanje nadzora nad realizacijo tega odloka ima Oddelek za okolje, prostor ter komunalo občinske uprave.
9. PRENOS KONCESIJE
37. člen
(Oblika prenosa)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena razen če se koncesija prenese osebi zasebnega prava ali osebi javnega prava, v kateri ima oseba zasebnega prava lastniške deleže. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
10. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
38. člen
(Načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– s prenehanjem koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije.
39. člen
(Prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– s (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
40. člen
(Potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
41. člen
(Razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz 1. točke prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog postopka zaradi insolventnosti zavrnjen ali če je drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ustavljen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz točke 2. oziroma 3. prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz točke 4. in 5. prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
42. člen
(Odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
43. člen
(Sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
44. člen
(Prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
45. člen
(Odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirane javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz 2. točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
46. člen
(Odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti mestni svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
11. NADZOR
47. člen
(Nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja Oddelek za okolje, prostor ter komunalo občinske uprave, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) V občini tako nadzorstvo opravljajo pristojni občinski inšpektorat. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
48. člen
(Finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad izvajanjem javne službe koncesionarja izvaja Oddelek za okolje, prostor ter komunalo občinske uprave. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Koncesionar mora naročiti in omogočiti revizijo računovodskih izkazov in podatkov pri pooblaščeni revizijski hiši najmanj enkrat na vsake 3 leta.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
(5) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(6) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
12. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
49. člen
(Višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
50. člen
(Spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
13. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
51. člen
(Uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
52. člen
(Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
14. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(Uskladitev katastrov)
Vse katastre, določene v tem odloku, mora izvajalec uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.
54. člen
(Dolgoročni plan)
Dolgoročni pogled na izvajanje javne službe iz tretjega odstavka 19. člena, katerega vsebina se podrobneje določi v koncesijski pogodbi, pripravi koncesionar v roku 30 dni od sklenitve koncesijske pogodbe.
55. člen
(Derogacijska klavzula)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih avtomobilov v Mestni Občini Celje (Uradni list RS, št. 34/00, 98/08) v delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt, ter drugi in tretji odstavek 2. člena, 9. in 12. člen.
56. člen
(Pričetek veljavnosti odloka)
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Mestni svet Mestne občine Celje.
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-16/2009
Celje, dne 8. decembra 2009
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
SPISEK PARKIRNIH MEST Z OPISOM LOKACIJ IN KATASTRSKIMI PODATKI
Legenda:
K.O. – katastrska občina
ZKV- zemljiško knjižni vložek
P. – parcelna številka
Status – lastništvo
Modra cona I:
1. Stanetova ulica od Levstikove do Miklošičeve:
K.O.: 1077 ZKV: 1449 P.: 2552 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno 6 p.m., 1 taxi p.m.
– levo 6 p.m. Skupaj: 12 plačljivih p.m.
2. Miklošičeva ulica od Stanetove do Kocbekove:
K.O.: 1077 ZKV: 1447 P.: 2112/1 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno 17 p.m.
– levo 14 p.m. Skupaj: 31 plačljivih p.m.
3. Kocbekova ulica od Miklošičeve do Vodnikove:
K.O.: 1077 ZKV: 1447 P.: 2128 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno 14 p.m. Skupaj: 14 plačljivih p.m.
4. Parkirišče Kocbekova ulica:
K.O.: 1077 ZKV: 1447 P.: 2115 Status: v splošni rabi
– ulica od Miklošičeve do Levstikove:
– levo 9 p.m.
– desno 10 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1549 P.: 2114 Status: MOC
– parkirišče 43 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1458 P.: 2113/2 Status: v splošni rabi
– parkirišče 4 p.m.
Na parkirišču »Kocbekova ulica« je skupaj 66 plačljivih
parkirnih mest od tega:
– na parcelah v lasti MOC 43 p.m. in
– na parcelah v splošni rabi 23 p.m.
5. Ljubljanska cesta od Gledališkega trga do Gledališke
ulice:
K.O.: 1077 ZKV: 1447 P.: 2038/1 Status: družb. last. – v
spl. rabi
– levo 16 p.m.
6. Parkirišče Turška mačka:
K.O.: 1077 ZKV: 1734 P.: 2055 Status: MOC
– 42 p.m.
7. Gledališka ulica od Ljubljanske proti Linhartovi:
K.O.: 1077 ZKV: 1546 P.: 2058 Status: MOC
– desno (pri rdeči hiši) 6 p.m.
8. Vodnikova ulica od Cankarjeve do Kocbekove:
K.O.: 1077 ZKV: 1449 P.: 2551 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno 8 p.m., 2 invalidski p.m.,
– levo 9 p.m. Skupaj: 17 plačljivih p.m.
9. Prešernova ulica od Trga celjskih knezov do Ozke ulice:
K.O.: 1077 ZKV: 1449 P.: 2555 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno (mimo muzeja) 31 p.m.
– levo (sodišče) 37 p.m., 3 invalidska p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1448 P.: 2416 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– levo (Prothazijev dvorec – Trg celjskih
knezov) 2 p.m., 2 taxi p.m. Skupaj: 70 plačljivih p.m.
10. Gosposka ulica od Trga celjskih knezov do Glavnega trga:
K.O.: 1077 ZKV: 1448 P.: 2416 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno 2 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1449 P.: 2559 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno 13 p.m., 1 invalidsko p.m.,
– levo 29 p.m., 1 invalidsko p.m.; Skupaj: 44 plačljivih
p.m.
11. Slomškov trg – ZŠAM:
K.O.: 1077 ZKV: 1448 P.: 2461/2 Status: v splošni rabi
– 6 p.m.
12. Gledališki trg od Vodnikove do Ljubljanske:
K.O.: 1077 ZKV: 1547 P.: 2096 Status: MOC
– desno (videoteka) 6 p.m., 1 invalidsko p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1447 P.: 2041 Status: družbena lastnina – v
splošni rabi
– desno 13 p.m., 1 taxi p.m.
Skupaj: 19 plačljivih p.m.
13. Cankarjeva ulica od Aškerčeve do Vodnikove:
K.O.: 1077 ZKV: 1449 P.: 2553/5 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno 2 p.m., 1 taxi p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1449 P.: 2553/1 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno 15 p.m.
od Gubčeve do Vodnikove:
K.O.: 1077 ZKV: 1449 P.: 2553/5 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– od Gubčeve do Vodnikove:
– levo 8 p.m., 1 taxi p.m., 2 invalidski p.m.; Skupaj: 25
plačljivih p.m
14. Gubčeva ulica od Cankarjeve do Krekovega trga:
K.O.: 1077 ZKV: 1447 P.: 2239/1 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno (do Lilekove) 3 p.m.
– desno (od Lil. do Prešernove) 11 p.m.
– levo od Cankarjeve do Prešernove 9 p.m. Skupaj: 23
plačljivih p.m.
15. Lilekova ulica:
K.O.: 1077 ZKV: 1447 P.: 2245 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– ob blagovnici Tuš 3 p.m.
– 1 invalidsko mesto p.m.
V Modri coni I je skupaj 394 plačljivih parkirnih mest od
tega:
– na parcelah v lasti MOC 97 plačljivih parkirnih mest in
– na parcelah v splošni rabi 297 plačljivih parkirnih
mest.
Modra cona II:
1. Razlagova od hotela Evropa do Savinjske ulice:
K.O.: 1077 ZKV: 1449 P.: 2557 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– desno 33 p.m.
2. Savinjska ulica in Savinjsko nabrežje do Razvojnega
centra:
K.O.: 1077 ZKV: 1448 P.: 2460 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– levo 3 p.m.
– desno 3 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1448 P.: 2561/1 Status: v splošni rabi
– desno 17 p.m. Skupaj: 23 plačljivih p.m.
3. Jurčičeva ulica od Malgajeve do Savinjskega nabrežja (dom
upokojencev):
K.O.: 1077 ZKV: 1445 P.: 1219 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– od Malgajeve do Trubarjeve – levo 10 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1445 P.: 1209 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– od Trubarjeve do Savinjskega nabrežja –
levo 17 p.m., 2 invalidski p.m. Skupaj: 27 plačljivih p.m.
4. Malgajeva ulica od Jurčičeve do vhoda v šolski center:
K.O.: 1077 ZKV: 1449 P.: 2543/1 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– levo (do gimnazije) 13 p.m.
– levo (od gimnazije do vhoda v ŠC) 36 p.m. Skupaj: 49
plačljivih p.m.
5. Trubarjeva ulica do Mercatorja:
K.O.: 1077 ZKV: 1449 P.: 2544 Status: družb. last. – v
splošni rabi
– 62 p.m.
V Modri coni II je skupaj 194 plačljivih parkirnih mest na
parcelah v splošni rabi.
Parkirišča II cone:
1. Kosovelova ulica od Srednje gostinske šole do železnice:
K.O.: 1077 ZKV: 2695 P.: 2539/1 Status: MOC
– desno do Oblakove 20 p.m.
– levo od Oblakove do Jenkove 14 p.m.
– levo od Jenkove do železnice 8 p.m. Skupaj: 42 plačljivih
p.m.
2. Jenkova ulica od Kosovelove do Ipavčeve:
K.O.: 1077 ZKV: 1527 P.: 454 Status: MOC
– levo do Kersnikove 8 p.m.
– desno do Kersnikove 7 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1444 P.: 532 Status: v splošni rabi
– levo od Kersnikove do Ipavčeve 28 p.m. Skupaj: 43
plačljivih p.m.
3. Oblakova ulica:
– od parkirišča Oblakova do Ipavčeve ulice
K.O.: 1075 ZKV: 1490 P.: 1144/59 Status: v splošni rabi
– levo 7 p.m.
– desno 2 p.m.
– od Ipavčeve ulice do vhoda v Splošno bolnico
K.O.: 1077 ZKV: 2695 P.: 576 Status: MOC
– desno 23 p.m. Skupaj: 32 plačljivih p.m.
4. Ipavčeva ulica od vstopa v Srd. med..šolski center do
železnice:
K.O.: 1077 ZKV: 2695 P.: 1140/2 Status: MOC
– levo do Oblakove 16 p.m.
– desno do oblakove 2 p.m.
– desno od Oblakove do Jenkove 9 p.m.
– levo od Oblakove do Jenkove 18 p.m.
– od Jenkove do železnice 14 p.m. Skupaj: 59 plačljivih
p.m.
5. Parkirišče Ipavčeva – policija:
– ulica od Gregorčičeve do vhoda v bolnico:
K.O.: 1077 ZKV: 1444 P.: 645/1 Status: v splošni rabi
– desno 10 p.m.
– levo 4 p.m.
– notranji del parkirišča
K.O.: 1077 ZKV: 1438 P.: 636/7 Status: MOC
– 22 p.m.
Na parkirišču » Ipavčeva-policija« je skupaj 36 plačljivih
parkirnih mest od tega:
– na parcelah v lasti MOC je 22 p.m. in
– na parcelah v splošni rabi je 14 p.m.
6. Parkirišče Aškerčeva (Lečnik):
K.O.: 1077 ZKV: 001118 P.: 2156 Status: MOC solastnik 66/96
– 27 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 00108 P.: 2202/1 Status: MOC
– 37 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1807 P.: 2200/1 Status: MOC
– 84 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 151 P.: 2199/2 Status: MOC
– 8 p.m.
Na parkirišču »Aškerčeva« je skupaj 156 plačljivih parkirnih
mest od tega je:
– na parcelah v lasti MOC 129 p.m. in
– na parcelah v solastništvu MOC je 27p.m.
7. Parkirišče Vrunčeva:
K.O.: 1077 ZKV: 1458 P.: 2500/3 Status: v splošni rabi
– 70 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1458 P.: 2500/2 Status: v splošni rabi
– 20 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1439 P.: 366/2 Status: MOC
– 70 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1439 P.: 365 Status: MOC
– 40 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 566 P.: 355/2 Status: MOC
– 10 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 50025 P.: 361 Status: MOC
– 30 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1456 P.: 356/1 Status: MOC
– 80 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 566 P.: 354 Status: MOC
– 70 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 566 P.: 353 Status: MOC
– 80 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 2000 P.: 355/1 Status: Kovintrade 1/3, MOC
2/3
– 50 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 2000 P.: 356/2 Status: Kovintrade 35%, TRC
d.o.o. 5%, MOC 66%
– 180 p.m.
Na parkirišču »Vrunčeva« je skupno 700 plačljivih parkirnih
mest od tega je:
– na parcelah v lasti MOC, solastništvu ter v splošni rabi
skupaj 460 plačljivih parkirnih mest od tega je:
a) 380 p.m. na parcelah v lasti MOC
b) 90 p.m. na parcelah v splošni rabi
– na parcelah v solastništvu MOC 230 p.m.
8. Parkirišče Spodnji grad:
– desno med Trubarjevo in Savinjo:
K.O.: 1077 ZKV: 2695 P.: 2502/9 Status: MOC
– 10 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 2695 P.: 2502/10 Status: MOC
– 34 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1947 P.: 1239/2 Status: MOC
– 114 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1947 P.: 1239/1 Status: MOC
– 72 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1947 P.: 1239/3 Status: MOC
– 12 p.m.
– levo med Trubarjevo in Ljubljansko
K.O.: 1077 ZKV: 1545 P.: 2033/3 Status: MOC
– 6 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1545 P.: 2034/2 Status: MOC
– 30 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1568 P.: 1220/1 Status: MOC
– 91 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1566 P.: 1220/2 Status: MOC
– 52 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1566 P.: 2033/3 Status: MOC
– 19 p.m. Skupaj: 440 plačljivih p.m.
9. Parkirišče Tkanina:
K.O.: 1077 ZKV: 1458 P.: 2505/9 Status: v splošni rabi
– 30 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 785 P.: 2511/12 Status: SŽ
– 50 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1458 P.: 2505/4 Status: v splošni rabi
– 70 p.m.
K.O.: 1074 ZKV: 761 P.: 1726/6 Status: v splošni rabi
– 10 p.m.
K.O.: 1074 ZKV: 2036 P.: 1692/1 Status: MOC
– 40 p.m.
Na parkirišču »Tkanina« je skupno 200 plačljivih parkirnih
mest od tega je:
– na parcelah v lasti MOC ter v splošni rabi skupaj 150
plačljivih parkirnih mest od tega je:
a) 40 p.m. na parcelah v lasti MOC
b) 110 p.m. na parcelah v splošni rabi
– na parcelah v lasti drugih oseb 50 p.m.
10. Parkirišče v Mestnem parku:
K.O.: 1077 ZKV: 795 P.: 2029/8 Status: MOC
– 79 p.m.
11. Parkirišče Oblakova:
K.O.: 1075 ZKV: 2411 P.: 619/1 Status: Grein
– 45 p.m.
K.O.: 1075 ZKV: 2411 P.: 619/7 Status: Grein
– 50 p.m.
K.O.: 1075 ZKV: 2411 P.: 619/2, 619/4, 619/8 Status: Grein
– 25 p.m.
K.O.: 1075 ZKV: 1493 P.: 1139/37 Status: v splošni rabi
– 80 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1786 P.: 671/2 Status: MOC
– 100 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1529 P.: 665/3 Status: MOC
– 40 p.m.
Na parkirišču »Oblakova« je skupaj 340 plačljivih p.m. od
tega je:
– na parcelah je v lasti MOC ter v splošni rabi skupaj 340
plačljivih parkirnih mest od tega je:
a) 140 p.m. na parcelah v lasti MOC
b) 80 p.m. na parcelah v splošni rabi
– na parcelah v lasti drugih oseb 120 plačljivih p.m.
12. Parkirišče Ob železnici:
K.O.: 1077 ZKV: 785 P.: 2511/10 Status: MOC
– 76 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 785 P.: 2511/9 Status: MOC
– 31 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 785 P.: 2511/2 Status: MOC
– 32 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 785 P.: 2511/7 Status: MOC
– 18 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 785 P.: 2511/8 Status: MOC
– 23 p.m. Skupaj: 180 plačljivih p.m.
Na »parkiriščih II cone« je skupno 2.307 plačljivih
parkirnih mest od tega je:
– na parcelah v lasti MOC ter v splošni rabi je skupaj
1.880 plačljivih parkirnih mest od tega je:
a) 1.549 p.m. na parcelah v lasti MOC
b) 331 p.m. na parcelah v splošni rabi
– na parcelah v solastništvu MOC 257 p.m.
– na parcelah v lasti drugih oseb 170 p.m.
Zakupljena parkirišča:
1. Mariborska cesta (slepi odsek)
K.O.: 1074 ZKV: 1618 P.: 1721/36 Status: v splošni rabi
– levo 27 p.m.
2. Razlagova-hotel Evropa
K.O.: 1077 ZKV: 1557 P.: 2348/1 Status: MOC solastnik 56/100
– 11 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1557 P.: 2348/3 Status: MOC solastnik 56/100
– 4 p.m.
Na zakupljenem parkirišču » Razlagova-hotel Evropa « je na
parcelah v solastništvu MOC skupaj 15 plačljivih parkirnih
mest.
3. Gledališka ulica - Rdeča hiša
K.O.: 1077 ZKV: 1447 P.: 2059 Status: v splošni rabi
– 26 p.m.
4. Aškerčeva 15
K.O.: 1077 ZKV: 98 P.: 2148/2 Status: družbena last. v
uporabi MOC
– 12 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1147 P.: 2152/1 Status: družbena lastnina v
splošni rabi
– 13 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1441 P.: 2151 Status: družbena last. v
uporabi MOC
– 2 p.m.
Skupaj: 27 plačljivih p.m.
5. Gledališka ulica-sodišče
K.O.: 1077 ZKV: 1546 P.: 2058 Status: MOC
– 28 p.m.
Na »zakupljenih parkiriščih« je skupno 123 plačljivih
parkirnih mest od tega je:
– na parcelah v lasti MOC ter v splošni rabi 101 plačljivih
parkirnih mest:
a) 21 p.m. na parcelah v lasti MOC
b) 80 p.m. na parcelah v splošni rabi
– na parcelah v solastništvu MOC 22 p.m.
Rezervirana parkirišča za prebivalce starega mestnega jedra:
1. Muzejski trg
K.O.: 1077 ZKV: 1450 P.: 2560 Status: v splošni rabi
– 70 p.m.
2. Na okopih
K.O.: 1077 ZKV: 1561 P.: 2448/1 Status: MOC
– 10 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 1448 P.: 2456 Status: v splošni rabi
– 15 p.m.
Na rezerviranih parkiriščih za prebivalce starega mestnega
jedra na Muzejskem trgu in Na okopih je skupno 95 plačljivih
parkirnih mest od tega je:
– na parcelah v lasti MOC 10 parkirnih mest in
– na parcelah v splošni rabi 85 parkirnih mest.
Parkirna hiša Glazija, Ljubljanska cesta 20:
K.O.: 1077 ZKV: 2200 P.: 658/13 Status: leasing ZPO Celje
d.o.o.
– pritličje 49 p.m.
– PA 46 p.m.
– E 1 51 p.m.
– E1A 98 p.m.
– E2 51 p.m.
– E2A 98 p.m.
– E3 51 p.m.
– E3A 99 p.m.
– E4 51 p.m.
– E4A 48 p.m.
Skupaj v sami PHG 642 p.m.
K.O.: 1077 ZKV: 631 P.: 658/11 Status: MOC
– 42 p.m.
Skupaj je v PHG in zunanjem delu 684 p.m.
Parkirna hiša Celeiapark, Aškerčeva 14:
K.O.: 1077 ZKV: 2504/56 P.: 4.E Status: ZPO Celje d.o.o.
– kletna etaža 66 p.m. (rezervirana p.m.)
– E 1 96 p.m.
– E 2 100 p.m.
– E3 100 p.m.
– E4 100 p.m.
Skupaj je v PHC 462 p.m.
POVZETEK
V Mestni občini Celje je v Modri coni, parkiriščih II cone,
rezerviranih parkiriščih in parkirnih hišah 4.217 plačljivih
parkirnih mest.
Od tega je:
– na parcelah v lasti ali solastnini MOC 1956 p.m.,
– na parcelah v splošni rabi 987 p.m.,
– na parcelah v lasti ZPO Celje d.o.o. 462 p.m.,
– na parcelah v leasingu ZPO Celje d.o.o. 642 p.m. in
– na parcelah v lasti drugih oseb 170 parkirnih mest.
Skupaj:
– 2.943 parkirnih mest, katera daje MOC v koncesijo za
javno službo urejanja javnih parkirišč in
– 1.274 parkirnih mest v lasti ZPO, odkupu ali najemu od
drugih pravnih oseb, ki se uvrščajo v javno službo.
