Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08) 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 139/06 – Odločba US, 17/08, 21/08, 76/08 – ZIKS-1C), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 26/03) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02, 136/04) je Občinski svet Občine Dobrna na 25. redni seji dne 14. 12. 2009 sprejel

Ta odlok določa način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Dobrna (v nadaljnjem besedilu: občina) in obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe,
3. pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
4. pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode,
5. pravice in obveznosti izvajalcev javne službe in uporabnikov,
6. obveznosti izvajalcev del,
7. obračun storitev javne službe,
8. izvajanje posebnih storitev,
9. vrsto objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
10. prevzem objektov in naprav v upravljanje,
11. vzdrževanje hidrantnega omrežja in odjem vode iz hidrantov,
12. ukrepe za zmanjšanje količine padavinske vode odvedene v kanalizacijo,
13. javna pooblastila,
14. prekinitev dobave pitne vode in prekinitev odvajanja odpadne vode,
15. nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe,
16. druge elemente, pomembne za izvajanje in razvoj javne službe.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo zakoni in drugi predpisi s področja varstva okolja.

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov (v nadaljnjem besedilu: stavba), če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb, če:
1. nastaja iz pitne vode, zaradi njene rabe, industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo,
2. je namen rabe pitne vode proizvodnja pijač,
3. se pitna voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je pitna voda pretežna sestavina proizvodov,
4. se pitna voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
5. se pitna voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb, v katerih se opravljajo storitve državnih in lokalnih javnih služb.
(4) Storitve javne službe po tem odloku se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in na padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh ali javnih površin.
(5) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(6) Odvajanje in čiščenje padavinske vode iz cestnega telesa se ne šteje za storitev javne službe in ni predmet tega odloka.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki ji je v skladu s predpisi občine, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, podeljeno izvajanje javne službe.
2. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura izvajanju storitev javne službe.
3. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
4. Javna kanalizacija so infrastrukturni sistemi kanalov, objektov in naprav kanalizacije, so namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na katerem je skupna obremenitev zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode večja od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE). Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE niso objekti javne kanalizacije.
5. Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je praviloma sestavljen iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa,
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
6. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
7. Vodomerno mesto je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer.
8. Varovalna plomba je objemka, ki preprečuje nepooblaščeno odstranitev vodomera.
9. Priključnina-števnina je znesek, ki ga za vzdrževanje vodovodnega priključka uporabnik javnega vodovoda poravna mesečno upravljavcu vodovoda.
10. Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
11. Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje.
12. Upravljavec vodovoda je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo javnega vodovoda in pravna ali fizična oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
13. Upravljavec kanalizacije je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo javne kanalizacije in pravna ali fizična oseba, ki so jo prebivalci, ki odvajajo odpadno vodo v lastno kanalizacijo, pooblastili za upravljanje z zasebno kanalizacijo.
14. Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda ali odvaja komunalno ali padavinsko odpadno vodo v javno kanalizacijo ali mu je zagotovljen prevzem blata iz malih čistilnih naprav in obstoječih greznic.
15. Uporabnik javnega vodovoda je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, ki je priključen na javni vodovod.
16. Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključeno na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
17. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.
18. Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
19. Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
20. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
21. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995.
22. Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja na način, določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
23. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo sklenjeno z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje prednostne rabe vode iz vodovoda;
– strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo: gradnje novih vodnih virov, povečanja zmogljivosti črpanja obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti vodovoda, varnega obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
– načrtovanje in razvoj infrastrukturnih objektov in naprav javne kanalizacije, namenjene izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

V občini izvaja javno službo javno podjetje v obliki gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.

(1) Najemnina za uporabo javne infrastrukture vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.
(2) Okoljska dajatev za onesnaževanje vode po zakonu o varstvu okolja je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi kanalizacijskega omrežja.

(1) Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja:
1. s storitvami javne službe,
2. kot lastna oskrba prebivalcev.
Izvajalec javne službe upravlja le z javnim vodovodom.
(2) Oskrbovalna območja za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.
(3) Občina zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot deset m3 pitne vode na dan. Oskrbovalna območja so prikazana na topografski karti v Prilogi 1 tega odloka.
(4) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju celotne občine.

(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, je obvezna priključitev na javni vodovodni sistem in ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo s pitno vodo.
(3) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo je obvezna priključitev na javno kanalizacijo.
(4) Če je ena ali več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb, ali
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, če je to predpisano zaradi varovanja vodnih virov ali varovanja jezera in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe iz 11. člena tega odloka.

(1) Javna služba oskrbe s pitno vodo po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javnim vodovodom, obsega:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda in
– zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno vodo.
(2) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, ki mora vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.

(1) Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta.
(2) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem odloku mora izvajalec javne službe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(3) Izvajalec javne službe zagotovi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
(4) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinske vode iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.

(1) Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca vodovoda. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku šestih mesecev po izgradnji javnega vodovoda. Če se je uporabnik pred zagotovitvijo oskrbe pitne vode iz javnega vodovoda oskrboval iz zasebnega vodovoda, mora oskrbo iz zasebnega vodovoda opustiti in se priključiti na javni vodovod.
(2) Upravljavec vodovoda mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev stavbe, ki je v njegovi lasti, na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.
(3) Če se v stavbi na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(4) Če se v stavbi na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški ali
– priključitev na javni vodovod tehnično ni možna.

(1) Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec vodovoda ne sme priključiti stavb na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(2) Če je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izvede priključitev na vodovod le v primeru, da je objekt že priključen na javno kanalizacijo.
(3) Če na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod še ni zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izda soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če je komunalna odpadna voda iz objekta speljana v malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za čiščenje komunalne odpadne vode.
(4) V tistih primerih, kjer je komunalna odpadna voda speljana v nepretočno greznico na izpraznjevanje, mora lastnik objekta priložiti k vlogi za soglasje tudi pogodbo s pooblaščenim izvajalcem za odvoz komunalne odpadne vode.
(5) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb, če lastnik stavbe oziroma objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.

(1) Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca vodovoda in priključek izvesti skladno s soglasjem.
(2) Za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967 ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967,
– mapno kopijo z vrisanim objektom,
– izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije,
– potrdilo o uspešno izvedenem tlačnem preizkusu interne instalacije,
– potrdilo o uspešno opravljeni dezinfekciji interne instalacije,
– projekt za izvedbo vodovodnega priključka,
– soglasja za prekop ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,
– soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma upravno ali sodno odločbo, ki nadomesti soglasje.
(3) Upravljavec vodovoda lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodovod:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena,
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna,
– če ima uporabnik urejeno odvajanje odpadne in padavinske vode.
(4) Upravljavec vodovoda je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode (obračunski vodomer) pri porabniku pitne vode. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe, ki mora zagotoviti načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod.
(2) Dolžina vodovodnega priključka ne sme biti daljša od 50 m.
(3) Vodovodni priključek se izvede za vsako odjemno mesto posebej. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno tudi več porabnikov pitne vode.
(4) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(5) Upravljavec vodovoda mora uporabniku iz 12. člena tega odloka namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve se določi s soglasjem k priključitvi. Obračunski vodomer namesti upravljavec vodovoda na stroške uporabnika.
(6) Upravljavec vodovoda lahko ob priključitvi novozgrajenih objektov na obstoječe ali novozgrajeno javno vodovodno omrežje zaračuna dejanske stroške priključitve na vodovodno omrežje v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na vodovodno omrežje.

(1) Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.
(2) Upravljavec vodovoda je dolžan izvesti stalen priključek na javni vodovod najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca vodovoda. Upravljavec vodovoda sme priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
– zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi,
– uredil odvajanje komunalne odpadne vode,
– izpolnil pogoje iz soglasja k priključitvi.
(3) Upravljavec vodovoda lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Upravljavec vodovoda dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca vodovoda urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje komunalne odpadne vode. Upravljavec vodovoda lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec vodovoda o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
(4) Na objekt, ki je bil priključen na zasebni vodovod, je potrebno pred priključitvijo na javni vodovod, povsem odstraniti priključek na zasebni vodovod.
(5) Po priključitvi objekta na javni vodovod se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.

(1) Uporabnik ne sme brez predhodnega soglasja upravljavca vodovoda prestavljati, zamenjati, popravljati ali kakorkoli spreminjati vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom.
(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti upravljavcu vodovoda.
(3) Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec del.
(4) Vodovodni priključek se lahko ukine le na podlagi pisnega zahtevka uporabnika, ki nosi tudi stroške ukinitve. Ukinitev priključka na javni vodovod je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec vodovoda.

(1) Vzdrževanje vodovodnega priključka zajema:
1. Vzdrževanje vodomera, ki zajema: obnavljanje vodomera, redne preglede in menjavo vodomera ter zagotavljanje veljavnosti vodomera.
2. Tekoče vzdrževanje vodovodnega priključka, ki zajema: popravilo okvar na vodovodnem priključku in zagotavljanje funkcionalnosti vodovodnega priključka.
3. Obnovo vodovodnega priključka, pri čemer se mora vodovodni priključek obnoviti:
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
– če je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda.
(2) Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora dopustiti izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Storitev iz tega odstavka plača uporabnik s plačilom priključnine-števnine na način, ki je podrobneje določen v 61. členu tega odloka.
(3) Objekti javnega vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca vodovoda. Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno predstavnikom upravljavca vodovoda.

Če je stavba na poselitvenem območju, na katerem v skladu z zakonom ali drugim predpisom priključitev na javni vodovod ni obvezna, se lahko oskrba s pitno vodo zagotavlja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji določeni v zakonu ali drugem predpisu.

(1) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca vodovoda, če oskrbuje s pitno vodo več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(2) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(3) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe;
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih na zasebni vodovod, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, ampak jih lahko izdaja le občina.

(1) Upravljavec vodovoda mora v skladu s predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s predpisi o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.
(2) Skladnost mora biti zagotovljena:
1. na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
2. v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,
3. v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,
4. v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(3) Upravljavec vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.

(1) Ne glede na prejšnji člen tega odloka se šteje, da je upravljavec vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljavec vodovoda, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
1. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
2. ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
(3) V vseh objektih je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec objekta.

(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali v kanalizacijo iz 9. člena tega odloka.
(2) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora obvezno neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
(3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(4) Lastnik stavbe, iz katere se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo preko pretočne greznice, mora to pretočno greznico opustiti, skladno s pridobljenim soglasje upravljavca kanalizacije.
(5) Do zagotovitve komunalne opremljenosti območij poselitve, kjer je v skladu s predpisi potrebno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo v obstoječe greznice z iztokom v okolje praviloma z infiltracijo v podtalje.
(6) Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.
(7) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju, kjer javna kanalizacija ni zgrajena, se odvaja v malo komunalno čistilno napravo.
(8) Odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočne greznice je dovoljeno na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, če je to zahteva zaradi varovanja vodnih virov ali varovanja jezera, če obremenjevanje okolja zaradi nastajanja odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, upravljavec nepretočne greznice pa zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje prevzete komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.
(9) Praznjenje nepretočnih greznic izvaja upravljavec kanalizacije v okviru javne službe po predhodnem pozivu lastnika nepretočne greznice. Stroške prevzema in obdelave vsebine greznice krije lastnik nepretočne greznice.

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev po izgradnji javne kanalizacije.
(2) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca kanalizacije opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3) Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije, ki se zaključi s komunalno ali skupno čistilno napravo, odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom in po predhodnem soglasju upravljavca kanalizacije. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.

(1) Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti soglasje upravljavca kanalizacije in priključek izvesti skladno s soglasjem.
(2) Za pridobitev soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo mora k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967 ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967,
– mapno kopijo z vrisanim objektom,
– izvedbeni načrt interne kanalizacije,
– potrdilo o vodotesnosti interne kanalizacije,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,
– soglasja za prekop ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,
– soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma upravno ali sodno odločbo, ki nadomesti soglasje.
(3) Upravljavec kanalizacije izda soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, iz prvega odstavka tega člena,
– če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
– če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna.
(4) Upravljavec kanalizacije je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

(1) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
(2) Kanalizacijski priključek je del objekta in je last uporabnika.
(3) Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko skupnega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.

(1) Uporabnik mora upravljavca kanalizacije pravočasno obvestiti o začetku del za priključitev stavbe na javno kanalizacijo. Upravljavec kanalizacije je dolžan izvesti kanalizacijski priključek najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca.
(2) Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na stroške uporabnika. Stroške nadzora upravljavec kanalizacije zaračuna na podlagi tarife in cenika, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3) Deli stavb, ki se nahajajo pod koto terena nad odvodnim javnim kanalom, se na javno kanalizacijo priključujejo preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik stavbe.
(4) Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zasebnega zemljišča.
(5) Če revizijskega jaška ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška pridobiti dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(6) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti zunaj stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
(7) Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.
(8) Upravljavec kanalizacije lahko ob priključitvi novozgrajenega objekta na obstoječe ali novozgrajeno javno kanalizacijsko omrežje zaračuna dejanske stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na kanalizacijsko omrežje.

(1) Uporabnik mora za spremembo dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedbo dodatnega priključka pridobiti soglasje upravljavca kanalizacije.
(2) Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na lastne stroške in na zahtevo upravljavca kanalizacije spremeniti priključek na javno kanalizacijo ali opustiti lastno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Upravljavec kanalizacije je dolžan pismeno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključitve na javno kanalizacijo.
(3) Objekti javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca kanalizacije. Upravljavcu kanalizacije mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
(4) Kanalizacijski priključek se lahko ukine le na podlagi soglasja upravljavca kanalizacije.
(5) Stroške ukinitve kanalizacijskega priključka nosi uporabnik.
(6) Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec kanalizacije.

(1) Izvajalec javne službe mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne meritve parametrov in količine odpadne vode.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti trajne meritve količine odpadne vode na iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave, če je zmogljivost čiščenja več kot 10.000 PE.
(3) Meritve se izvajajo na način in v obsegu, določenima s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode.

Izvajalec javne službe, ki upravlja s komunalno čistilno napravo, mora v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo voditi poslovnik za obratovanje čistilne naprave ter obratovalni dnevnik in občini omogočiti vpogled v navedena dokumenta.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring za male čistilne naprave za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju izvajanja javne službe, ne glede na to ali malo komunalno čistilno napravo upravlja izvajalec javne službe v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga pravna ali fizična oseba.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti obratovalni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja področje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ter predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode.
(3) Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, namesto obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave na območju občine, izdela oceno obratovanja naprave, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja javne službe ali jo upravlja druga pravna ali fizična oseba.
(4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora na svoje stroške izvajalcu javne službe naročiti in omogočiti redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne čistilne naprave in mu na njegovo zahtevo predložiti vse predpisane podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.

Obveznosti izvajalca javne službe po tem odloku so:
1. oskrba s pitno vodo vseh uporabnikov storitev javne službe pod enakimi pogoji upoštevaje tehnične možnosti priključevanja in v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
2. redno zagotavljanje in nepretrgano odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
3. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
4. redno obračunavanje storitev javne službe, okoljskih dajatev in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
5. skrb za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije ter čistilnih naprav,
6. redno vzdrževanje vseh objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije ter objektov čistilnih naprav,
7. ravnanje skladno s pravili stroke,
8. sistematično pregledovanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
9. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
10. redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
11. nameščanje in preverjanje nepoškodovanosti varovalne plombe vodomera,
12. vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih priključkov,
13. kontroliranje ustreznosti interne vodovodne instalacije pred priklopom na javni vodovod,
14. kontroliranje ustreznosti interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na stroške uporabnika v skladu s soglasjem za priključitev in v okviru nadzora nad izvedbo priključka,
15. po naročilu občine skrb za izpravnost in vzdrževanje hidrantnega omrežja in hidrantov, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
16. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
17. izvajanje pregledov interne instalacije in opravljanje kontrole kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
18. zagotavljanje monitoringa količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
19. redno kontroliranje sestave odpadne vode in delovanja čistilnih naprav,
20. priprava predlogov za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
21. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
22. organiziranje dobave pitne vode in odvajanje odpadne vode v primeru višje sile ter poročanje pristojnim občinskim organom o nastopu višje sile,
23. izvajanje predpisanih storitev na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
24. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
25. izdajanje soglasij za priključitev in omogočanje priključitev na javni vodovod ali javno kanalizacijo,
26. izvajanje javnih pooblastil,
27. stalno zagotavljanje ustreznega kadrovskega nivoja in tehnične opremljenosti v skladu s stanjem tehnike in izvajanje oskrbe po določilih tega odloka.

(1) Izvajalec javne službe mora letno spremljati stanje vodnih izgub v javnem vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. V ta namen mora izvajalec javne službe ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco v skladu s predpisi o oskrbi s pitno vodo.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub. Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora izvajalec javne službe vodne izgube zmanjšati do količin, ki so določene v operativnem programu varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo in ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

(1) Izvajalec javne službe mora v zvezi z izvajanjem javne službe voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. Evidence s področja javne službe se vodijo v obliki informatizirane baze podatkov.
(2) Izvajalec javne službe mora za celotno območje občine, kjer zagotavlja storitve javne službe, za stavbe, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov zagotoviti:
1. vodenje evidenc zasebnih vodovodov;
2. vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov;
3. vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov;
4. vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.
(3) Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva izvajalec javne službe za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi kataster javnega vodovoda in javne kanalizacije.
(2) Občina zagotavlja vodenje katastra javnega vodovoda in javne kanalizacije v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.
(3) Kataster iz prvega odstavka tega člena se vodi v obliki informatizirane baze podatkov.

(1) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec javne službe prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc iz 35. člena tega odloka.
(2) Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko izvajalec javne službe prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu s stroškovnikom.

(1) Izvajalec javne službe obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
(2) Izvajalec javne službe mora lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav obvestiti o:
– komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato,
– rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzemanja blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in ga obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na štiri leta.
(2) Za obdelano blato komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti enkrat mesečno praznjenje nepretočnih greznic.
(2) Izvajalec javne službe mora prevzeto komunalno odpadno in padavinsko vodo iz nepretočne greznice odvažati v čiščenje na komunalno ali skupno čistilno napravo.

(1) Izvajalec javne službe mora za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe zunaj naselja, zagotoviti prevzem blata iz pretočnih greznic ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na štiri leta.
(2) Obveznost izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena velja do izteka prehodnih rokov za prilagoditev odvajanja komunalne odpadne vode v odvajanje v javno kanalizacijo ali neposredno v malo čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Uporabniki javne službe imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki so enako dostopne vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik javne službe ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
– priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku,
– povečati odvzem vode,
– ukinitve priključka.

(1) Uporabniki javne službe imajo naslednje obveznosti:
1. priključiti se na javni vodovod in javno kanalizacijo le v skladu s soglasjem upravljavca vodovoda in kanalizacije,
2. priključiti se na javni vodovod ali javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda ali javne kanalizacije in hkrati opustiti priključek na zasebni vodovod, obstoječo greznico ali malo čistilno napravo skladno z navodili upravljavca vodovoda ali upravljavca kanalizacije,
3. spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
4. zgraditi objekte in naprave interne vodovodne instalacije, interne kanalizacije, vodovodni priključek in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
5. kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo drugi usposobljen izvajalec del,
6. redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek ali nišo ter požarno omrežje in interne hidrante, interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo,
7. upravljavcu omogočiti pregled interne vodovodne instalacije, internega hidrantnega omrežja, interne kanalizacije in pregled stanja priključka na javno kanalizacijo ter kontrolo sestave odpadne vode,
8. urediti vodomerno mesto skladno z zahtevami upravljavca vodovoda,
9. upravljavcu omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javnim vodovodom in javno kanalizacijo,
10. upravljavcu omogočiti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
11. upravljavcu omogočiti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku in dopustiti obnovo vodovodnega priključka,
12. varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
13. kontrolirati dejansko porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno porabo vode,
14. skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
15. voditi dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
16. naročiti praznjenje greznic in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter dovoliti dostop pooblaščenim izvajalcem v naslednjih rokih:
– nepretočna greznica: ko je zapolnjena do 2/3 višine,
– pretočna greznica: najmanj enkrat na štiri leta,
– mala komunalna čistilna naprava: najmanj enkrat na štiri leta,
17. redno plačevati prejete račune za javno službo v roku, navedenem na računu,
18. pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva stavbe in drugih spremembah, ki imajo vpliv na oskrbo s pitno vodo, odvod odpadne vode in obračun stroškov,
19. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun v večstanovanjskih stavbah preko skupnega obračunskega vodomera,
20. javljati okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu, vodovodnem priključku, obračunskem vodomeru, javni kanalizaciji in kanalizacijskem priključku ter javljati vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javnega vodovoda in javne kanalizacije,
21. upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo ali ob prekinitvi dobave pitne vode,
22. pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda in javne kanalizacije pred predelavo interne vodovodne napeljave in interne kanalizacije,
23. pridobiti soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine pitne vode.
(2) Uporabnik javne službe je odgovoren za škodo povzročeno na javnem vodovodu, javni kanalizaciji, lastnem ali tujem vodovodnem in kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali z njegovo lastnino ter za škodo nastalo zaradi motnje pri oskrbi z vodo, ki je posledica njegovega ravnanja.
(3) Uporabnik javnega vodovoda se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov javnega vodovoda in na način, ki ne vpliva na kakovost pitne vode v javnem vodovodu.
(4) Uporabnik javne kanalizacije sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja odpadne vode za druge uporabnike in na način, ki ne vpliva na kakovost odvajanja odpadne vode v javni kanalizaciji.
(5) Uporabnik lahko odvaja v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, ki ustreza predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejnih vrednostih koncentracije snovi ali toplote, se zanje uporabljajo predpisi Evropskih skupnosti. Odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), zato da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti odpadne vode za odvajanje v javno kanalizacijo.

(1) Uporabnik je dolžan urediti iztočno in merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Uporabnik je dolžan prijaviti upravljavcu kanalizacije vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode.
(3) Če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, mora uporabnik izvajalca javne službe pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje predpisanih učinkov predčiščenja.

Uporabnikom je prepovedano:
– prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunski vodomer;
– poškodovati varovalno plombo vodomera;
– odkloniti vgradnjo vodomera, če je pa vgradnja le-tega izvedljiva
– izpuščati v javno kanalizacijo vsebino greznic, blato malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij;
– odvajati odpadno vodo neposredno v podzemno vodo, celinsko vodo ali vodo, namenjeno pripravi pitne vode ali kopalne vode;
– odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo;
– onemogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javnim vodovodom in javno kanalizacijo;
– onemogočiti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera;
– onemogočiti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku in dopustiti obnovo vodovodnega priključka;
– onemogočiti kontrolo sestave odpadne vode;
– kršiti varčevalne in ostale ukrepe v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo ali ob prekinitvi dobave pitne vode;
– brez soglasja upravljavca dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali na vodovodni priključek in na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek;
– odvajati odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sistema;
– prekiniti ali z nestrokovnim delom onemogočiti dobavo pitne vode ali odvod odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku javne službe.

(1) Uporabnik lahko na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, industrijsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo, le ob predhodnem soglasju upravljavca javne kanalizacije in čistilne naprave, če industrijska odpadna voda izpolnjuje zahteve za odvajanje v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo. Upravljavec kanalizacije lahko predpiše ostrejše zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo, če zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo, ne zagotavlja čiščenja zakonsko določene zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu za industrijsko odpadno vodo, posredovati izvajalcu javne službe v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.
(3) Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

(1) Na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Na območjih poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, pod pogoji, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastane v stavbi, pred odvajanjem v vode očisti na mali komunalni čistilni napravi oziroma se odvaja v nepretočno greznico.
(3) Če stavba nima upravljavca, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjska razmerja, prevzema obveznosti iz prejšnjih odstavkov tega člena lastnik stavbe oziroma lastniki delov stavbe, iz katerih se odvaja odpadna voda.

(1) Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na objektih in drugi gospodarski infrastrukturi ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod ali javna kanalizacija, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji objektov in gospodarske infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda, javne kanalizacije in vodovodnih ter kanalizacijskih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih in gradbenih del iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda, javne kanalizacije in vodovodnih ter kanalizacijskih priključkov ter soglasje izvajalca javne službe s pogoji za izvedbo del in o pričetku del izvajalca javne službe pisno obvestiti.
(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod, javno kanalizacijo in vodovodne ter kanalizacijske priključke v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda, javne kanalizacije ali vodovodnih ter kanalizacijskih priključkov pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in plačati vse stroške popravila.

(1) Gradnjo objektov in naprav vodovoda in kanalizacije lahko izvaja katerikoli usposobljen izvajalec.
(2) Priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo izvede upravljavec. Upravljavec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena.
(3) Vsa dela na javnih vodovodih, javni kanalizaciji, vodovodnih in kanalizacijskih priključkih izvaja in nadzira upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec.

(1) Cene storitev javne službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu z veljavno zakonodajo. Cene posamezne storitve so lahko sestavljene iz fiksnega in variabilnega dela. Cenik storitev javne službe sprejme ustanovitelj izvajalca javne službe.
(2) Cenik za storitve priključitve na javni vodovod iz šestega odstavka 15. člena tega odloka in za storitve priključitve na javno kanalizacijo iz osmega odstavka 28. člena tega odloka sprejme ustanovitelj izvajalca javne službe.
(3) Cenik za storitve vzdrževanja vodovodnih priključkov iz 18. člena tega odloka sprejme ustanovitelj izvajalca javne službe.
(4) Če se spremeni cena storitev javne službe, lahko izvajalec javne službe obračuna porabljeno vodo tako, da ne odčita vodomera, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve spremenjene cene pitne vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe cene storitev javne službe sam odčita stanje vodomera in ga sporoči upravljavcu vodovoda. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.

(1) Upravljavec vodovoda meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan od pristojnega organa. Upravljavec vodovoda vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede. Stroške obnavljanja vodomera, redne preglede in menjavo vodomera ter zagotavljanje veljavnosti vodomera plača uporabnik upravljavcu vodovoda s priključnino-števnino.
(2) Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabljene pitne vode ali povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene količine porabe pitne vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna in/ali
– velikosti obračunskega vodomera ali priključka.
(3) Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.
(4) Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, so pa priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti so dolžni sami meriti porabo vode z obračunskimi vodomeri in stanje mesečno javljati upravljavcu kanalizacije.
(5) Upravljavci zasebnih vodovodov, ki dobavljajo vodo uporabnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti so dolžni zagotoviti meritev porabe vode z obračunskimi vodomeri in stanje mesečno javljati upravljavcu kanalizacije.

(1) Upravljavec vodovoda izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
(2) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc plača stroške izredne kontrole vodomera upravljavec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(1) Izvajalec javne službe izstavi račun lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
(2) V stavbi z več stanovanji in skupnim vodomerom izda izvajalec javne službe račun upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost izvajalca javne službe. Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje obračunske vodomere.
(3) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, so dolžni sporočiti kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom na podlagi delilnika, ki ga določijo uporabniki.
(4) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, upošteva izvajalec javne službe pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v preteklem obračunskem obdobju.

(1) V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki pa služijo uporabnikom samo za interno porazdelitev stroškov porabe vode oziroma kontrolo porabe vode. Upravljavec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in jih ne uporablja za obračun vode.
(2) Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena lahko upravljavec vodovoda in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
(3) Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljavca vodovoda, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.

(1) Izvajalec javne službe zaračunava uporabniku oskrbo s pitno vodo, če je priključen na javni vodovod.
(2) Oskrba s pitno vodo se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera in kubičnih metrih dobavljene pitne vode. Če pride na obračunskem vodomeru do okvare ali zaradi morebitnega drugega vzroka ni možno odčitati porabo vode na vodomeru, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja pred nastankom okvare.
(3) Pri uporabnikih, ki porabijo manj kot 200 m3 pitne vode na mesec, zaračunava izvajalec javne službe mesečno porabo vode v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Odčitavanje vodomera in obračun porabljene vode opravi upravljavec vodovoda praviloma enkrat letno.
(4) Pri uporabnikih, ki porabijo več kot 200 m3 vode na mesec, opravi upravljavec vodovoda odčitavanje vodomera praviloma vsak mesec. Račun se izstavi po dejanski porabi, zabeleženi na vodomeru.
(5) Pogodbo o pavšalnem odjemu lahko sklene upravljavec vodovoda z uporabnikom javnega vodovoda le, če meritev porabljene pitne vode ni možna. Če se meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.

(1) Odvajanje komunalne odpadne vode se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo in količine porabljene pitne vode, ki jo registrira vodomer. V primeru, da se meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.
(2) Odvajanje komunalne odpadne vode so dolžni plačevati uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo in uporabniki, ki na javno kanalizacijo niso priključeni, pa imajo možnost priključitve.

(1) Čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo in količino porabljene pitne vode, ki jo registrira vodomer. V primeru, da se meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.
(2) Stroške čiščenja komunalne odpadne vode plačujejo uporabniki takrat, kadar se le-ta čisti na čistilni napravi.

(1) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja iz javnih površin, izvajalec javne službe zaračuna uporabniku v ceni odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja s strehe, zaračuna izvajalec javne službe uporabniku posebej glede na izračunano količino padavinske odpadne vode. Ta storitev se uporabniku zaračuna le v primeru, če se padavinska odpadna voda s strehe odvaja v javno kanalizacijo.
(3) Količina padavinske odpadne vode, ki se odvaja s streh, se izračuna tako, da se povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih pet let, ki je za območje občine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj, pomnoži s horizontalno projekcijo površine strehe, ki jo uporablja uporabnik.
(4) V primeru, da je uporabnik izvedel ustrezne ukrepe zadrževanja in zmanjševanja količin odvedene padavinske odpadne vode s površine strehe, izvajalec javne službe zmanjša količino iz tretjega odstavka tega člena za 50%.

(1) Izvajalec javne službe mesečno zaračunava uporabniku fiksni del stroška prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav glede na velikost obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo. V primeru, da se meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.
(2) Uporabnik je dolžan v predpisanih rokih naročiti izvajalcu javne službe prevzem blata in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Količina storitve se praviloma obračuna po izvedeni storitvi, razen če je o drugačnem načinu obračuna storitve sklenjen pisni dogovor med uporabnikom in izvajalcem javne službe.

Izvajalec javne službe v predpisanih rokih izvaja obratovalni monitoring za male čistilne naprave v upravljanju uporabnikov in ga uporabniku zaračuna po opravljeni storitvi, razen če je o drugačnem načinu obračuna storitve sklenjen pisni dogovor med uporabnikom in izvajalcem javne službe.

(1) Upravljavec vodovoda zaračunava uporabniku priključnino-števnino, če je priključen na javni vodovod. Priključnina-števnina se zaračunava na dan in v odvisnosti od velikosti vodomera.
(2) Če na priključku ali vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.

Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v zakonitem roku od datuma izstavitve računa. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek izvajalec javne službe zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti. Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8 dneh od prejema računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v zakonskem roku 8 dni in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode.

(1) Posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe, jih pa izvajalec javne službe lahko izvaja z uporabo javne infrastrukture pravnim ali fizičnim osebam. Posebne storitve so:
– oskrba s pitno vodo, ki se uporablja za tehnološke namene in zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda,
– oskrba s pitno vodo za proizvodnjo pijač,
– oskrba s pitno vodo za tehnološke namene, pri katerih je voda sestavina proizvoda,
– oskrba s pitno vodo za polnjenje bazenskih kopališč,
– oskrba s pitno vodo za namakanje,
– odvajanje industrijske odpadne vode,
– čiščenje industrijske odpadne vode,
– odvajanje padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne površine ali strehe.
(2) Občina soglaša z izvajanjem posebnih storitev in pooblašča izvajalca javne službe za izvajanje teh storitev na celotnem območju občine.

Posebne storitve, razen čiščenje industrijske odpadne vode, se obračunavajo smiselno na enak način, kot je to določeno v 55., 56., 57., 58. in 59. členu tega odloka za storitve, ki so predmet izvajanja javne službe. Obračun čiščenja industrijske odpadne vode se določi v posebnem občinskem predpisu.

(1) Cene posebnih storitev sprejme ustanovitelj izvajalca javne službe. Cena čiščenja industrijske odpadne vode se oblikuje na podlagi posebnega občinskega predpisa.
(2) V primeru, da za posamezno posebno storitev cena še ni sprejeta, se uporablja cena, ki velja za posamezno storitev javne službe.
(3) Cena posamezne posebne storitve ne more biti nižja od cene posamezne storitve javne službe.

(1) Javna služba oskrbe s pitno vodo se izvaja na območju občine po omrežju cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo.
(2) Javna služba odvajanje odpadne vode se izvaja na območju občine po:
– primarnem kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavljajo kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežjih na posameznih območjih naselja in ki se zaključi v komunalni ali skupni čistilni napravi;
– po sekundarnem kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavlja sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode ipd.), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu in ki se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
(3) Javna služba čiščenja odpadne vode se izvaja na območju občine v komunalnih čistilnih napravah za odpadno vodo, ki se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja iz območij poselitev.
(4) Z objekti in napravami javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena upravlja upravljavec in jih lahko pod enakimi pogoji urejenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(5) Uporaba objektov in naprav javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi oskrbe s pitno vodo ali javni sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(6) Šteje se, da je javni vodovod zgrajen, če je objekt, ki ga je potrebno oskrbovati s pitno vodo, oddaljen od javnega vodovoda manj kot 200 metrov.
(7) Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena, če je potrebno za priključitev objekta zgraditi kanalski priključek, ki ni daljši od 50 metrov na vsak populacijski ekvivalent obremenitve odpadne vode, ki nastaja v objektu.

(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, ki so v lasti uporabnika javnega vodovoda, so naslednji:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega vodovoda ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto,
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim:
3. vodomerni jašek ali niša;
4. objekti in naprave vgrajeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave.
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso del javnega vodovoda in jih z izjemo vodovodnega priključka vzdržuje uporabnik javnega vodovoda na lastne stroške.
(3) Uporabnik javnega vodovoda je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočena nemotena oskrba s pitno vodo.

Vodovodni priključek vzdržuje upravljavec vodovoda na stroške uporabnika javnega vodovoda. Pri izvajanju vzdrževalnih del mora uporabnik upravljavcu vodovoda omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti. Vzdrževanje vodovodnega priključka, ki zajema menjavo vodomera, popravilo okvar na priključku in obnovo priključka, plačuje uporabnik upravljavcu vodovoda v priključnini-števnini. Največja dovoljena dolžina vodovodnega priključka je 50 m.

(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki so v lasti uporabnika javne kanalizacije, so naslednji:
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali izven njega, vključno z revizijskim jaškom pred kanalskim priključkom,
– kanalizacijski priključek, ki poteka od zadnjega revizijskega jaška uporabnika do priključnega jaška na javno kanalizacijo,
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
– naprave in objekti za predčiščenje odpadne vode (greznice, peskolovi, oljni lovilci ipd.).
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso del javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo. Z njimi upravlja upravljavec stavbe ali lastniki stavbe.
(3) Lastniki ali upravljavci stavbe iz prejšnjega odstavka morajo na svoje stroške zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
– redno vzdrževanje greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav.
(4) Lastniki objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov in naprav s pogodbo prenesejo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

Obstoječi vodovod ali kanalizacija, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v občini in ni v lasti občine, se lahko prenese v last občine s pogodbo med dosedanjim upravljavcem, lastnikom in občino. V pogodbi iz prejšnjega stavka se določijo pravice in obveznosti dosedanjega upravljavca, lastnika in občine.

Za prenos obstoječega javnega vodovoda ali javne kanalizacije v lasti občine v upravljanje bodočega upravljavca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod ali kanalizacija, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, situacijo omrežja, evidenco priključkov in ostalih elementov na vodu, odlok o zaščiti vodnega vira).
2. Javni vodovod ali javna kanalizacija, ki se predaja mora ustrezati določilom tega odloka in mora glede tehničnih zahtev ustrezati pravilom stroke.
3. Izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem.
4. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.
5. Na vseh odjemnih mestih javnega vodovoda morajo biti vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi urada za standardizacijo in meroslovje.
6. Postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

(1) Prevzem novozgrajenih vodovodnih in kanalizacijskih objektov in naprav v last občine se izvede po naslednjem postopku:
1. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje,
2. investitor pridobi izjavo bodočega upravljavca, da je nadziral gradnjo objekta ter da je objekt zgrajen skladno z izdanimi soglasji, tem odlokom in da tehnične zahteve ustrezajo pravilom stroke,
3. občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil uporabno dovoljenje in izjavo bodočega upravljavca (1. in 2. točka prvega odstavka tega člena),
– predložil projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo, vrednost osnovnih sredstev ter potrdilo o urejenih lastninskih razmerjih.
(2) Investitor je dolžan predati zgrajeni javni vodovod ali javno kanalizacijo občini najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
(3) Prevzete vodovodne in kanalizacijske objekte in naprave skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

(1) Hidranti na javnem vodovodu služijo predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani.
(2) Brez soglasja upravljavca vodovoda se sme uporabiti pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov ter izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik javnega vodovoda pisno obvestiti upravljavca vodovoda o kraju uporabe, času odvzema pitne vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(3) Voda iz hidrantov se lahko izjemoma, vendar samo ob soglasju upravljavca vodovoda, uporabi tudi za naslednje namene:
– škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
– zalivanje parkov ter javnih nasadov,
– za javne prireditve,
– za polnjenje cistern za prevoz vode,
– za utrjevanje cestišč ali podobna druga gradbena dela.
(4) V primerih uporabe vode iz tretjega odstavka tega člena, upravljavec vodovoda in uporabnik skleneta pogodbo, v kateri se določijo pogoji uporabe in način plačila stroškov porabljene vode.
(5) Upravljavec vodovoda je dolžan izdati soglasje za uporabo vode iz hidrantov za v tretjem odstavku tega člena določene namene, če to dopuščajo razmere na javnem vodovodu.
(6) Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka tega člena mora imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z overjenim vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu vodovoda.
(7) Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru odgovarja uporabnik za vso škodo nastalo zaradi okvare hidranta in stroške popravila hidranta.
(8) Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz vodovodnega omrežja mimo vodomera veljajo določbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan zagotoviti dostop do teh hidrantov pooblaščenim predstavnikom upravljavca vodovoda.

Izvajalec javne službe vzdržuje javno hidrantno omrežje in hidrante, ki so priključeni nanj. Stroški za to vzdrževanje se krijejo iz občinskega proračuna.

Izvajalec javne službe predpiše v postopku izdaje pogojev in soglasij h gradnji in priključevanju objektov na javno kanalizacijo investitorju ukrepe za zmanjšanje količine padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo, vodni režim in izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Padavinsko vodo s streh in utrjenih površin, na katerih ni možnosti onesnaženja, je potrebno ponikati v podtalje, če je to izvedljivo, v nasprotnem pa kontrolirano izpuščati v površinske odvodnike.

(1) Pri načrtovanju novih objektov je potrebno pred priključitvijo padavinske vode na javno kanalizacijo ali pred izpustom v vodotok predvideti zadrževalni bazen, ki predstavlja objekt za izravnavanje sunkovitega odtoka.
(2) Zadrževalni bazen iz prvega odstavka tega člena je potrebno dimenzionirati na ta način, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo.

(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe odloča v upravnih zadevah izdaje pogojev in soglasij v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

(1) Upravljavec vodovoda mora prekiniti z dobavo pitne vode, omejiti njeno uporabo, ali sprejeti drug ukrep, potreben za varovanje zdravja ljudi, če predstavlja uporaba pitne vode potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev dobave pitne vode.
(2) V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora upravljavec vodovoda takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna priporočila. V primeru prekinitve dobave pitne vode, ki traja več kot 24 ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti vsaj minimalno oskrbo s pitno vodo.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem pitne vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo pitne vode za druge namene.

(1) Izvajalec javne službe lahko brez predhodnega obvestila uporabniku prekine dobavo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode, če:
– stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu;
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov;
– je vodovodni ali kanalizacijski priključek izveden brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca;
– uporabnik onemogoči predstavniku upravljavca vodovoda odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij;
– uporabnik krši objavljene ukrepe za odpravo vzrokov neskladnosti in omejitve uporabe pitne vode;
– uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo, ki presega predpisane mejne vrednosti snovi za odvajanje v javno kanalizacijo, če se s tem zaradi posrednega ali neposrednega odvajanja odpadne vode v vodo povzroča nevarnost za vodni vir ali oskrbo s pitno vodo;
– uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo v količinah, ki presega pogoje iz soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, če je zaradi tega moten proces čiščenja odpadne vode v takšni meri, da obratovanje čistilne naprave ne poteka v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
– uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode;
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev v stavbi;
– obstajajo drugih razlogi, ki lahko ogrozijo nemoteno izvajanje dejavnosti javne službe, če se prekinitev ne bi izvedla.
(2) Izvajalec javne službe lahko prekine dobavo pitne vode in odvajanje odpadne vode posameznemu uporabniku na podlagi predhodnega obvestila, v katerem mu mora dati primeren rok za odpravo vzroka prekinitve, kadar:
– hišno vodovodno omrežje in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom;
– brez soglasja upravljavca vodovoda dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo hišno vodovodno omrežje ali če spremeni zmogljivost svojega vodovodnega priključka;
– uporabnik brez privolitve upravljavca vodovoda odstrani varnostno objemko na vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka;
– se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo skladno s 25. členom tega odloka;
– uporabnik ne prazni greznice skladno s 24. členom tega odloka;
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 25. členom tega odloka;
– ne omogoči upravljavcu vodovoda vzdrževanja vodovodnega priključka pod pogoji iz 18. člena tega odloka;
– je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti;
– posega v obračunski vodomer v nasprotju z zahtevami upravljavca vodovoda iz 17. člena tega odloka;
– kvaliteta odvajanja odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje;
– to izhaja iz odločbe pristojnega inšpektorja;
– uporabnik ne poravna zapadlih računov za dobavljeno pitno vodo ali za storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
– uporabniki v večstanovanjskem objektu skladno s 53. členom tega odloka upravljavcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
(3) Prekinitev oskrbe s pitno vodo ali prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

(1) Upravljavec ima pravico, da prekine oskrbo s pitno vodo ali odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode zaradi:
– izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali javne kanalizacije,
– odprave nepredvidljive okvare na objektih in napravah javnega vodovoda ali javne kanalizacije,
– višje sile, kot npr. potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije in podobno.
(2) Upravljavec mora o času in trajanju prekinitve iz zgornjega odstavka pravočasno obvestiti uporabnike direktno ali preko sredstev javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način. V primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
(3) Če prekinitev ali omejitev oskrbe s pitno vodo traja več kot 24 ur mora izvajalec javne službe v tem času zagotoviti vsaj minimalno nadomestno oskrbo s pitno vodo.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja pristojna občinska inšpekcijska služba.
(2) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ima organ iz prejšnjega odstavka poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati priključevanje na javni vodovod in javno kanalizacijo, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javni vodovod in javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati praznjenje, čiščenje in zasutje greznic ter pregledovati dokumentacijo v zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem komunalne in padavinske odpadne vode;
4. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
5. nadzorovati delovanje internih čistilnih naprav za komunalno odpadno vodo in kakovost te vode pred izpustom v kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
6. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Naloge inšpekcijskega nadzora po tem odloku opravljajo inšpektorice in inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) skladno s tem odlokom in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(4) Pristojni organ lokalne skupnosti ima pravico do pogleda v evidence, ki jih vodi izvajalec javne službe, v skladu z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov.

Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen ta odlok, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi.

(1) Z globo 1.000 € v se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – upravljavec, če:
– ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 21. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 79. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba – upravljavec, če:
– ravna v nasprotju z 21. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 79. členom tega odloka.
(4) Z globo 1.000 € se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 25. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju z 29. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 44. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 45. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 46. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s 47. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 73. člena tega odloka.
(5) Z globo 400 evrov se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(6) Z globo 400 evrov se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje uporabnik – fizična oseba.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda na območju Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 26/03).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.