Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 25. seji dne 10. 12. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za poslovno-proizvodno cono Mestinje – Bohor (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt ali OPPN), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 7059.

Načrtovana je gradnja 6 stavb za pretežno poslovne in proizvodne dejavnosti. Načrtovana je izgradnja navezovalnih cest, notranjih cest in parkirnih površin, omrežja za odvajanje odpadnih vod, vodovodnega omrežja, elektroenergetskega in TK omrežja. Kot protipoplavni ukrep je načrtovano dviganje nivoja terena ob potoku Lemberžica.

(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-proizvodno cono Mestinje – Bohor (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, funkcijo območja, funkcionalne, tehnične in oblikovalske rešitve načrtovanih stavb, objektov in površin, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter tolerance.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Šmarje pri Jelšah.
(3) Grafični načrti iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta prikazujejo:
– namensko rabo površin,
– načrt parcelacije,
– razporeditev in namembnost predvidenih objektov in prostih površin,
– maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov,
– usmeritve za oblikovanje,
– ureditev prostih površin,
– ureditev prometnih površin,
– zasnovo komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture in
– zasnovo ureditev, ki so potrebne za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Oznake, navedene v 8., 9., 13. in 28. členu tega odloka, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Območje velikosti 3,9 ha obsega proizvodne površine za gradnjo industrijskih in poslovnih stavb. Območje je razdeljeno na dva dela in sicer na plato ob potoku Lemberžica in vzhodni del območja, ki je orientiran proti glavni cesti.

Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljiške parcele oziroma dele zemljiških parcel:
– k.o. Pijovci, št. parcel:
179/2, 220/2, 1562/3, 1562/4, 332/2, 238, 237/1, 1553/3, 240/1, 212/6, 212/1, 240/3, 240/2, 1553/2, 1550/1, 215/1, 216/1, 179/1, 187/1.

Prostorska ureditev je umeščena južno od šolskega območja ob potok Lemberžica na zahodu. Proti vzhodu se približa glavni cesti G2-107 Celje–Mestinje, na jugu pa je omejeno z obstoječim proizvodnim območjem lesnopredelovalnega obrata.

(1) Območje je namenjeno pretežno za poslovne in proizvodne dejavnosti. Možne dejavnosti v ureditvenem območju so:
– poslovne,
– proizvodne,
– storitvene,
– trgovske,
– gostinske,
– prometne in skladiščenje,
– raziskovalne.
(2) Na območje ne smejo biti locirane dejavnosti, kot so: betonarna, asfaltna baza, predelava rudnin, črna metalurgija, plinarna, predelava naftnih derivatov, proizvodnja usnja, proizvodnja škropiv, proizvodnja umetnih gnojil, proizvodnja barv in proizvodnja lakov.

Načrtovane so naslednje novogradnje:
– industrijska stavba tipa A s proizvodno, skladiščno in upravno namembnostjo,
– 2 industrijski stavbi tipa B s proizvodno, skladiščno in upravno namembnostjo,
– 2 industrijski stavbi tipa C s proizvodno, skladiščno in upravno namembnostjo in
– industrijska stavba tipa D s proizvodno, skladiščno in upravno namembnostjo.

(1) Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela iz kart št. 4 »Ureditvena situacija« in št. 5 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte št. 6 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«.
(2) Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 3/2 »Urbanistični pogoji«:
– gradbena površina je maksimalna pozidana površina;
– gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost;
– pregledni trikotnik je določena površina omejene raba prostora zaradi zagotavljanja prometne preglednosti.
(3) Predvidena je gradnja stavb:
a) industrijska stavba tipa A
– orientacija: S–J;
– dopustna gradbena površina: 110,0 m x 37,0 m;
– etažnost: pritlična z večjo višino, ki je odvisna od tehnoloških zahtev proizvodnega procesa.
– višinski gabariti: 10,0 m;
b) industrijska stavba tipa B
– orientacija: S–J;
– dopustna gradbena površina: 40,0 m x 20,0 m;
– etažnost: pritlična z večjo višino, ki je odvisna od tehnoloških zahtev proizvodnega procesa.
– višinski gabariti: 10,0 m;
c) industrijska stavba tipa C
– orientacija: S–J;
– dopustna gradbena površina: 55,0 m x 20,0 m;
– etažnost: pritlična z večjo višino, ki je odvisna od tehnoloških zahtev proizvodnega procesa.
– višinski gabariti: 10,0 m;
d) industrijska stavba tipa D
– orientacija: S–J;
– dopustna gradbena površina: 55,0 m x 37,0 m;
– etažnost: pritlična z večjo višino, ki je odvisna od tehnoloških zahtev proizvodnega procesa.
– višinski gabariti: 10,0 m.
(4) Okoli novih objektov bodo asfaltirane površine.
Vsaj 15% gradbene parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina).
(5) Objekt transformatorske postaje je etažnosti P, maksimalne višine 5 m in postavljen v brežino pod cesto B.
(6) Strehe so ravne ali v poljubnem naklonu do 20(na 0). Piramidaste ali stožčaste strehe niso dovoljene.
(7) Kleti niso dovoljene.
(8) Dovozi do gradbenih parcel so z lokalne ceste LC 406100, s ceste A, ceste B in ceste D (ki leži zunaj OPPN). Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir. Vhodi v objekte se predvidijo v projektni dokumentaciji. Vhodi v upravne prostore se predvidijo direktno iz smeri dostopne ceste, kjer se predvidijo urejene odprte površine.
(9) Fasade morajo biti iz sodobnih materialov in izdelane skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami. Z izbiro barv je potrebno zagotoviti čim boljšo vključenost v okolje. Pročelja ob potoku Lemberžica morajo biti oblikovana kot glavne fasade.
(10) Ograje – dovoljene so medsosedske ograje, kadar to zahteva tehnološki proces oziroma varovanje objekta. Medsosedske ograje so lahko kovinske ali iz žičnatih prepletov, kot polni zidovi niso dovoljene; dovoljeni so le kamniti ali betonski oporni stebri s temeljem do višine 0.5. Varovalne ograje so lahko tudi lesene.
(11) Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin.
(12) Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(13) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(1) Predvidene brežine, ki nastanejo zaradi umestitve objektov, je treba ustrezno protierozijsko zavarovati.
(2) Povsod tam, kjer ni objektov ali drugih tehnološki naprav oziroma utrjenih cestišč in platojev, so predvidene zelene površine.

(1) V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni objekti za lastne potrebe,
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti ter
– pomožni komunalni objekti,
– urbana oprema.
(2) Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
(3) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Zaradi gradnje se ukinejo, demontirajo, zgradijo, prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalni, energetski in komunikacijski objekti. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov ter cestne infrastrukture potekata v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, navedenimi v obvezni prilogi tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, če niso v nasprotju s tem odlokom.

(1) Območje OPPN leži delno v varovalnem progovnem pasu proge št. 32: državna meja–Sv. Rok–Grobelno. Pri določanju višine objektov in naprav na območju varovalnega pasu je treba upoštevati veljavni pravilnik.
(2) Na obravnavanem območju ni javnih cest. Izgraditi je treba novo cestno omrežje, ki bo navezano na glavno državno cesto G2-107/1238 Mestinje–Podplat. Rekonstrukcija ceste G2-107/1238 in priključek nanjo ležita zunaj območja OPPN in bosta izvedena po že izdelanem projektu sočasno z izvedbo cestnega omrežja OPPN.
(3) Osnovna cesta območja OPPN je cesta A, ki se na jugovzhodni strani območja navezuje na predvideni priključek na glavno cesto G2–107/1238, na severozahodni strani območja se zaključuje s cestno zanko. Cesta je dvosmerna in dvopasovna z enostranskim pločnikom in bankino. Izjema je zahodni in severni del cestne zanke, ki je enosmeren zaradi zagotavljanja prevoznosti v območju nepregledne krivine. Na območju cestne zanke so ob vozišču ceste A parkirišča, pločniki in ploščadi.
(4) Cesta B poteka od ceste A na jugu do šole na severozahodu. Je dvosmerna dvopasovna cesta. Na odseku od ceste A do križišča s cesto C poteka po brežini. Zaradi tega je ob zahodnem robu vozišča bankina in nasipna brežina. Ob vzhodnem robu vozišča je pločnik in horizontalni zasip do obstoječega pobočja. Zasip mora biti dreniran, da zaledne vode ne bi namakale nosilne konstrukcije ceste. Na odseku ceste B od ceste C do šole sta ob vozišču obojestranska pločnika. Na vzhodni rob ceste B se podrejeno priključuje območje poslovno proizvodne stavbe in priključna cesta predvidene stanovanjske cone vzhodno od območja OPPN.
(5) Cesta C povezuje cesto B in Lemberško cesto. Predmet OPPN je njen odsek od ceste B do predvidenega mostu preko Lemberžice. Je dvosmerna, dvopasovna cesta z bankino in nasipno brežino ob južnem robu vozišča in pločnikom in nasipno brežino ob severnem robu vozišča.
(6) Vzhodni krak križišča ceste B in ceste C je obstoječa cesta, ki jo je treba rekonstruirati v območju križišča. Rekonstrukcija obsega razširitev enopasovnega dvosmernega vozišča v dvopasovno in dograditev pločnikov. Na območju rekonstrukcije je treba spremeniti tudi višinski potek obstoječe ceste in ga prilagoditi višinski zasnovi križišča.
(7) Podrobne elemente vseh križišč in priključkov je treba določiti v projektni dokumentaciji na podlagi analize prevoznosti merodajnih vozil.
(8) V območju križišč in priključkov je treba zagotoviti preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki v odvisnosti od predvidene hitrosti na prednostnih cestah. Na priključkih posameznih poslovno proizvodnih stavb na cestno omrežje je preglednost možno zagotoviti s postavitvijo prometnih ogledal.
(9) Višinski potek odseka ceste A, ki poteka vzporedno s potokom Lemberžica, je določen z višino krone levoobrežnega visokovodnega nasipa potoka. Cesta A ne sme biti nižja od krone nasipa. Med cesto A in krono visokovodnega nasipa je horizontalni zeleni pas.
(10) Parkirna mesta za osebna vozila so predvidena kot obvoziščna na delu ceste A in kot notranja parkirišča na vsaki gradbeni parceli. Število potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti, ki se odvijajo v stavbah ali delih stavb. Skladno s potrebami se na gradbenih parcelah uredijo tudi parkirna mesta za tovorna vozila. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.
(11) Peš promet se odvija po pločnikih ob cestah, po ploščadih pred objektih in po voznih in manipulativnih površinah na gradbenih parcelah. Urediti je treba skupno površino za pešce in kolesarje, ki povezuje pločnik ob cesti A s pločnikom ob predvideni cestni povezavi preko Lemberžice (cesta C).
(12) Kolesarski promet je voden po voziščih cest do stavb, kjer je treba v bližini vhodov urediti odstavna mesta za kolesa. Njihovo število je treba določiti skladno z vrsto in obsegom dejavnosti, ki se odvijajo v stavbah.
(13) Upoštevati je treba zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi. Na parkiriščih, ki pripadajo objektom, ki morajo biti brez ovir, mora biti 5% parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(14) Poti za intervencijska vozila so zagotovljene s cest, priključkov in ploščadi. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.

(1) Za potrebe vodooskrbe za cono je treba v dovoznih cestah v zankasti zasnovi izgraditi vodovodno omrežje za priključevanje novih porabnikov in ga navezati na obstoječi vodovod Loka–Šmarje pri Jelšah v sektorskem jašku, magistralnega vodovoda, ki ga je potrebno povečati. Vodovod, ki prečka obravnavano območje je potrebno delno prestaviti.
(2) Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

(1) Treba je predvideti ločen sistem odvajanja meteornih in komunalnih odpadnih voda.
(2) Izgraditi je treba omrežje meteorne kanalizacije, katere iztok bo urejen v potok Lemberžica.
(3) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.
(4) Padavinske vode je treba pred iztokom v potok Lemberžica zadržati v zadrževalnem bazenu (V = 515 m3), ki bo preko dušilke omogočal uravnavanje količine iztoka odpadne padavinske vode v potok v enaki količini, kot je trenutni dotok odpadne meteorne vode iz obravnavanega območja.
(5) Do izgradnje javne kanalizacije je treba fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo. Po izgradnji javne kanalizacije, je treba odpadne sanitarne vode navezati na javno kanalizacijo, ki se zaključi s predvideno čistilno napravo s kapaciteto 2500PE.
(6) Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati veljavni Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije.
(7) Vse tehnološke vode je treba po potrebi pred izpustom v javno kanalizacijo predčistiti v posebni tehnološki čistilni napravi.

(1) Za napajanje z električno energijo bo treba:
– na obravnavanem območju kablirati proste električne vode,
– zgraditi novo transformatorsko postajo
– zgraditi pripadajoče nizkonapetostno omrežje
– demontirati oziroma zrušiti obstoječo transformatorsko postajo Mestinje.
(2) Za osvetlitev območja bo potrebno zgraditi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Napajanje javne razsvetljave bo iz predvidene transformatorske postaje.
(3) Območje je treba primerno osvetliti s svetili, ki ne bodo povzročala prekomernega svetlobnega onesnaženja.

(1) Na področju izgradnje cone je upravljavec TK omrežja Telekom Slovenije. Ker na obstoječem TK kablu, ki poteka severno od obravnavanega območja ni prostih kapacitet je potrebno na območju OPPN zgraditi TK center, katerega je treba navezati na obstoječi TK kabel, ki poteka vzhodno od železniške proge. Velikost TK centra je 10 m2.
(2) V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je potrebno predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje.

(1) V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
(2) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

(1) Med gradnjo je treba:
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
(2) Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

(1) Glede na veljavno zakonodajo in Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 80/07) je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo za ravnanje s komunalnimi odpadki. Za odjemna mesta se predvidi ekološki otok v okviru posamezne stavbe.
(2) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov.

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža podtalnice;
– Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
– Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla;
– Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom;
– Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.

(1) Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
(2) Gradbišče lahko obratuje le v dnevnem času, med 7.00 in 19.00 uro.

(1) Dela morajo potekati le v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja se je treba izogibati nočnemu osvetljevanju gradbišča in objektov.
(2) Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela maksimalno možno malo prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal in vodotokov. Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje.

(1) Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je treba:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant,
– v hidrantnem omrežju zadostno količino vode za gašenje požarov,
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,
– pogoje za odmike med stavbami na podlagi slovenski ali tujih predpisov. Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo,
– ukrepe za varstvo pred požarom za podzemne garaže,
– potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
(2) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
(3) Za zagotovitev poplavne varnosti je treba dvigniti koto pritličja stavb ob potoku Lemberžica nad gladino visoke vode Q500 = 221.29 m.

(1) Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno (vsaka stavba posebej), pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji.
(2) Pred pričetkom gradnje na območju OPPN je treba izvesti nadvišanje in podaljšanje visokovodnega nasipa ob Lemberžici.
(3) Izgradnja zadrževalnega bazena za padavinske vode mora biti izvedena pred izgradnjo stavb.

(1) Dopustno je združevanje in razdruževanje gradbenih parcel skladno z določenimi gradbenimi mejami. V primeru združevanja ali razdruževanja je možno postaviti stavbo znotraj določenih gradbenih mej, skupna pozidana površina pa ne sme presegati 60% gradbene parcele.
(2) V primeru združevanja, razdruževanja ali spremembe lokacije stavbe je treba posamezne priključke na javno gospodarsko infrastrukturo določene v kartografskem delu ukiniti oziroma njihove lokacije prilagoditi zazidavi.
(3) Pozidana površina lahko sega izven gradbenih mej za največ 1.0 m. Možni so konzolni previsi in nadstreški do maksimalno 2 m izven gradbene meje, nad dostavnimi potmi so dopustni konzolni previsi in nadstreški šele na višini 4.5 m, računano od nulte kote dostavne poti.
(4) Etažnost stavb, določena v 9. členu tega odloka, je lahko tudi drugačna, vendar mora stavba višinsko ustrezati določbam istega člena tega odloka.
(5) Stavbe, določene v 9. členu tega odloka, so lahko tudi drugačne vrste stavb, katerih pretežen namen uporabe je v skladu z možnimi dejavnostmi, določenimi v 7. členu tega odloka.
(6) Ne glede na določila drugega odstavka 9. člena tega odloka in določene urbanistične pogoje v kartografskem delu podrobnega prostorskega načrta so enostavni objekti lahko izven določenih gradbenih površin in gradbenih mej, način gradnje in odmiki pa morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih objektov.
(7) Tehnični elementi za zakoličenje stavb se v skladu z navedenimi odstopanji v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi odstopanji v tem in naslednjem členu tega odloka natančneje določijo v projektni dokumentaciji.
(8) Vse višinske kote in stacionaže se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot stavb ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih stavb.

(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem podrobnim prostorskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
(2) Višinske kote na odseku ceste A, ki poteka vzporedno s potokom Lemberžica, so lahko le višje od predvidenih kot levobrežnega visokovodnega nasipa ob potoku Lemberžica.
(3) V primeru odstopanja od tehničnih rešitev pri prometni infrastrukturi je treba prilagoditi parcelacijo javnih cest.
(4) Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(5) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

(1) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo.
(2) Območje gradbišča in delovišča je celotno ureditveno območje tega občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(3) Transport materiala in opreme se vrši po glavni cesti G2-107 Celje–Mestinje ter preko novega priključka po cesti A, cesti B, cesti C in cesti D.

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:
– obstoječi visokovodni nasip ob Lemberžici je treba nadvišati in podaljšati v skladu s Hidrološko-hidravlično študijo, ki jo je izdelal Hidrosvet d.o.o., Celje, pod št. 126/09, v avgustu 2009,
– pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,
– promet v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev,
– zaradi varnosti prometa je treba izkopane jarke označiti in zavarovati, še posebno v nočnem času,
– o vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike,
– v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb,
– objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati,
– v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih posegov.

Z dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 5. člena tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 69/93).

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.