Na podlagi 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) ter izhajajoč iz dejstva, da je Slovenija tudi pomorska država z jasno zavezanostjo sredozemskemu prostoru, ter upoštevaje evropsko usmerjeno ter usklajeno energetsko politiko Slovenije in sosednjih držav članic Evropske unije in kandidatke za članstvo v Evropski uniji (Republike Hrvaške), je Državni zbor v interesu in za zaščito interesov Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2009 sprejel

Jadransko morje je celovit ekosistem, ki je najbolj severni, plitvi, zaprti in zato izrazito ranljivi del Sredozemskega morja. Hkrati je geografsko in ekonomsko za Slovenijo izredno pomembno območje, predvsem zaradi strateške vloge, ki jo ima ta del Sredozemlja pri povezavi držav srednje Evrope z globalnimi trgovskimi tokovi. Obale Jadranskega morja so gosto naseljeno območje, iz česar izhajajo številni izzivi pri usklajevanju želja prebivalstva in gospodarstva na eni strani ter priložnostmi in omejitvami, ki jih narekujejo geografske in okoljske danosti, na drugi.

Državni zbor ugotavlja, da zaradi dejavnosti človeka na kopnem, obali in morju naraščajo pritiski in škodljivi vplivi na ekoregijo Jadranskega morja. To ima neposredni vpliv na kakovost življenja in zdravje ljudi, materialno pa na oskrbo z vodo, zdravo hrano, ribolov, ribogojstvo, školjčišča, kopalne vode in druge ekosistemske storitve. Dolgoročno tudi ogroža razvoj trajnostnih in sonaravnih gospodarskih dejavnosti.
Slovenija je v okviru izvajanja svoje suverenosti pravno že odgovorila na izzive, naštete v prejšnjem odstavku, ko je leta 2005 sprejela in uveljavila Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/05). S tem zakonom je Republika Slovenija razglasila svojo zaščitno ekološko cono, kjer izvaja svoje suverene pravice glede raziskovanja in trajnostne rabe, ohranjanja in upravljanja z morskim bogastvom ter jurisdikcijo glede znanstvenega raziskovanja in ohranjanja ter zaščite morskega okolja v skladu z mednarodnim pravom in obveznostmi, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije. Ta odločitev Republike Slovenije je zato bistvena z vidika ohranjanja okolja in daje pravno podlago za celovito uresničevanje suverenih pravic Republike Slovenije v tem občutljivem prostoru.

Za zagotavljanje trajnostnega razvoja ob skupnem morju je potrebno dejavno izvajati regionalno Sredozemsko strategijo trajnostnega razvoja (Program Združenih narodov za okolje/Sredozemski akcijski načrt za Barcelonsko konvencijo, Portorož, 2005) in določila Skupne izjave o okoljski zaščiti Jadranskega morja, sprejeta na 9. zasedanju mešane slovensko-hrvaško-italijanske komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem dne 16. junija 2008 v Portorožu.

Na osnovi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2008/56/ES z dne 11. decembra 2007 o določitvi okvira za ukrepe skupnosti na področju politike morskega okolja (UL L št. 164 z dne 25. 6. 2008, str. 19), Skupne izjave iz prejšnjega poglavja in sklepov mešane slovensko-hrvaško-italijanske komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem in Protokolom o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 84/09) je potrebna priprava Strategije za Jadran, ki jo bodo oblikovale in uresničevale vse države te ekoregije. Državni zbor predlaga Vladi, da začne aktivnosti za sklic multilateralne konference Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Albanije in Italije, na kateri bi bila Strategija sprejeta.

Strategija iz četrtega poglavja naj predstavlja nov, dejaven pristop za učinkovito upravljanje s skupnim priobalnim in obalnim ter morskim bogastvom, za kar je potrebna čim širša podpora vseh deležnikov in še zlasti najširše javnosti. Uveljavlja naj načela trajnostnega razvoja, zlasti s povezovanjem vsebin na področju rabe naravnih virov, prometa, ribištva in pridelave hrane, turizma, energetske varnosti in prostorskega načrtovanja.

Strategija iz četrtega poglavja naj bo okoljski steber prihodnje izrazito razvojno usmerjene Pomorske strategije za Jadran, ki bo sprejeta v okviru Evropske unije.

Državni zbor ugotavlja, da v tem okviru najbolj občutljivo območje Jadrana predstavlja Severni Jadran, zato v sklopu procesa oblikovanja Strategije iz četrtega poglavja predlaga razglasitev Severnega Jadrana za varovano območje, takšno opredelitev pa v sodelovanju z vsemi državami iz tega območja vključi v Strategijo iz četrtega poglavja.

Na območju Severnega Jadrana je pri nameščanju novih gospodarskih objektov in drugih posegov v prostor, ki imajo relevanten vpliv na ravnovesje ekosistema tega območja, potreben regionalno usklajen pristop. Državni zbor iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, enako spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od ostalih držav jadranskega bazena, zato Vladi nalaga, da pri oblikovanju Strategije iz četrtega poglavja takšno stališče jasno zagovarja. Republika Slovenija mora v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami ter dokumenti Evropske unije jasno in nedvoumno predstaviti in zastopati interese zaščite okolja in varnosti na območju Severnega Jadrana in to vključiti v proces oblikovanja Strategije iz četrtega poglavja.

Državni zbor nalaga Vladi, naj uresničuje smernice te Resolucije in naj o tem po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poroča Državnemu zboru o napredku pri pripravah Strategije iz četrtega poglavja.
Ta Resolucija je časovno omejena in velja za obdobje do sprejema Strategije iz četrtega poglavja.