Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1 in 70/08), 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 17. člena Statuta Občine Luče (Uradni list RS, št. 103/07) je Občinski svet Občine Luče na 17. redni seji dne 3. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Luče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Luče (v nadaljevanju: občina, koncedent), določa predmet in pogoje za oddajo koncesije za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Luče (v nadaljevanju: javna služba).
Odlok ureja tudi druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje javne službe.
2. člen
Odlok določa:
1. dejavnosti, ki so predmet javne službe,
2. območje izvajanja, uporabnike storitev javne službe ter razmerja do uporabnikov in koncedenta,
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe (v nadaljevanju: koncesionar),
4. javna pooblastila koncesionarju,
5. splošne pogoje za izvajanje javne službe,
6. vrste in obseg monopola,
7. začetek in čas trajanja koncesije,
8. način podelitve koncesije,
9. organ pristojen za izbor koncesionarja in organ pristojen za sklenitev koncesijske pogodbe,
10. vire financiranja javne službe,
11. način plačila koncesionarja,
12. nadzor nad izvajanjem javne službe,
13. prenehanje koncesijskega razmerja,
14. druge pogoje za izvajanje javne službe.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE
3. člen
Predmet javne službe je zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov na območju občine ter izvajanje drugih storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe.
4. člen
Predmet javne službe obsega storitve, ki so določene v 11. členu Odloka o načinu izvajanje gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Luče (Uradni list RS, št. 82/09).
5. člen
Storitve, ki so predmet javne službe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
Uporaba storitev javne službe je za uporabnike iz 7. člena tega odloka obvezna.
III. OBMOČJE IZVAJANJA, UPORABNIKI STORITEV JAVNE SLUŽBE TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
6. člen
Območje izvajanja javne službe je območje celotne Občine Luče.
7. člen
Uporabniki storitev javne službe so vse fizične osebe, ki imajo na območju občine stalno ali začasno prebivališče ali objekte pri katerih nastajajo komunalni odpadki in vse pravne osebe, ki imajo na območju občine sedež ali objekte pri katerih nastajajo komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in javnega sektorja, vključno z ločeno zbranimi frakcijami.
8. člen
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti uporabnikov, koncesionarja in koncedenta.
9. člen
Uporabniki storitev imajo pravico:
– do neprekinjenega, nemotenega, enakopravnega in skladno z določenimi pogoji ter standardi določenega zagotavljanja javne službe oziroma storitve javne službe uporabljati pod pogoji, določenimi z zakonom, drugimi predpisi, koncesijsko pogodbo ter navodili koncesionarja,
– do zagotovljenih cen storitev javne službe,
– do vpogleda v evidence – kataster oziroma zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje.
Uporabniki storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritožijo koncesionarju in koncedentu, če menijo, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju z zakonom, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo.
10. člen
Uporabniki storitev imajo dolžnost:
– upoštevati predpise in navodila, ki se nanašajo na izvajanje javne službe,
– koncesionarju omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– redno plačevati storitve javne službe v skladu s predpisi in veljavnimi tarifnimi postavkami,
– koncesionarju prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki se nanaša na izvajanje javne službe,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje registra podatkov.
11. člen
Dolžnosti koncesionarja so:
– izvajati javno službo v skladu s predpisi, ki se nanašajo na izvajanje javne službe in koncesijsko pogodbo,
– zagotavljati uporabnikom javno službo neprekinjeno, nemoteno, enakopravno in skladno z določenimi pogoji in standardi,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– vzdrževati infrastrukturne objekte in naprave ter druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe, tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,
– poročati koncedentu o izvajanju javne službe,
– skrbeti za tekoče obveščanje uporabnikov in javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe,
– oblikovati predloge cen oziroma spremembe tarifnih postavk javne službe,
– obračunavati storitve javne službe njihovim uporabnikom,
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom,
– voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, skladno s predpisi,
– izdelovati letne in dolgoročne programe ravnanja z odpadki ter jih posredovati občini v obravnavo in sprejem,
– obveščanje pristojne organe o kršitvah uporabe storitev javne službe,
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma uporabo storitev javne službe,
– zagotavljati podatke pristojnim službam ter jih objavljati,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,
– ekološko osveščanje in izobraževanje uporabnikov storitev.
12. člen
Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim izvajanjem javne službe in za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam).
13. člen
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe, ki je predmet tega odloka.
Koncesionar mora za vsako javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe, smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
14. člen
Dolžnosti koncedenta so:
– zagotavljanje izvajanja javne službe v skladu s predpisi,
– zagotavljanje sankcioniranja uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe,
– zagotavljanje sankcioniranja morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na območju občine,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
15. člen
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. V prijavi za pridobitev koncesije mora kandidat dokazati, da izpolnjuje potrebne pogoje za udeležbo (dokazati sposobnost), in sicer:
1. Pogoji glede osnovne sposobnosti:
– da je v registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe,
– da ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje javne službe oziroma jih bo pridobil v roku dveh mesecev po podpisu koncesijske pogodbe,
– da on ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem in drugem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08),
– da proti njemu ni uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu s predpisi,
– da ni bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem, ki po pravu te države predstavlja kaznivo dejanje,
– da je izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež ali Republike Slovenije.
2. Tehnični pogoji:
– da ima ustrezno tehnično opremo za izvajanje dejavnosti.
3. Kadrovski pogoji:
– da ima v delovnem razmerju zadostno število delavcev z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami.
4. Ekonomski pogoji:
– da je imel v zadnjih treh koledarskih letih pred začetkom postopka podelitve koncesije skupni prihodek v višini najmanj 500.000 EUR,
– da ni imel v zadnjih šestih mesecih pred začetkom postopka podelitve koncesije blokiranega nobenega od svojih transakcijskih računov,
– da ima poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov,
– da je v obdobju zadnjih treh let pred začetkom postopka podelitve koncesije pravočasno izpolnil vse zapadle obveznosti do koncedenta,
– da koncedent v razmerju kandidata ni v obdobju zadnjih treh let pred začetkom postopka podelitve koncesije unovčil nobene garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ali garancije za odpravo napak v garancijskem roku.
5. Ostali pogoji:
– da je sposoben izvajati javno službo v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki se nanašajo na izvajanje javne službe in koncesijsko pogodbo,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
– da razpolaga s pogodbami za zagotavljanje obdelave odpadkov s prevzemniki, v kolikor le-te ne zagotavlja sam,
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo, določene z zakonom in javnim razpisom.
Pogoji in njihovo izpolnjevanje se natančno določijo v razpisni dokumentaciji.
V. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU
16. člen
Koncedent s tem odlokom podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe, vodenje evidenc ter predpisovanje projektnih pogojev, skladno s predpisi.
17. člen
Koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po podpisu koncesijske pogodbe.
Kataster je last občine in mora biti voden skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastruktur in usklajen s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema. Kataster mora biti popolnoma skladen s katastrom ostale občinske infrastrukture.
Koncesionar mora kataster voditi ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh.
Koncesionar je dolžen posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo pravni interes in sicer v obsegu izkazanega pravnega interesa.
Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
18. člen
Skladno z izvajanjem javne službe ima koncesionar javno pooblastilo za vodenje evidenc, ki se nanašajo predvsem na:
– povzročitelje odpadkov,
– količine zbranih posameznih vrst odpadkov,
– količine oddanih posameznih vrst odpadkov v predelavo in odstranjevanje,
– opremo, objekte in naprave za zbiranje in prevoz odpadkov,
– druge evidence, določene s predpisi.
19. člen
Koncesionar ima javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom.
Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne podlage in mnenje.
Do sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, ima koncesionar tudi javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžen predhodno uskladiti z občino.
20. člen
Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve koncesionarja, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
21. člen
Javno službo izvaja koncesionar, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki se nanašajo na predmet javne službe ter v skladu s koncesijsko pogodbo.
22. člen
Koncesijska pogodba ne more biti v nasprotju s koncesijskim aktom in predpisi o gospodarskih javnih službah ter ravnanju z odpadki.
23. člen
Izvajanje javne službe zagotavlja koncesionar z opremo, objekti in napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu ali kakorkoli drugače zagotovi.
24. člen
Koncesionar lahko zagotavlja izvajanje javne službe z osebami, s katerimi je dal skupno ponudbo.
25. člen
Določene dejavnosti javne službe lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s podizvajalci.
26. člen
Koncesionar izvaja javno službo in nastopa v razmerjih do koncedenta in uporabnikov v svojem imenu in za svoj račun.
VII. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA
27. člen
Javno službo izvaja koncesionar na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe, v kateri se določijo pravice ter obveznosti koncedenta in koncesionarja.
28. člen
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo,
– izključno oziroma posebno pravico uporabe in vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služi za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati javno službo uporabnikom neprekinjeno, nemoteno, enakopravno in skladno z določenimi pogoji in standardi ter v javnem interesu.
29. člen
Koncesionar je edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
30. člen
Koncesijsko razmerje za izvajanje javne službe nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
S sklenitvijo koncesijske pogodbe koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja.
31. člen
Koncesijsko razmerje traja 10 let.
Koncesijska pogodba se lahko po njenem izteku lahko podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji, določenimi v zakonu.
32. člen
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati javno službo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Koncesijsko obdobje ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
33. člen
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
34. člen
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliko in namen koncesije,
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije,
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta,
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja,
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih,
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe,
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu,
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe,
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe,
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe,
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje,
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
IX. NAČIN PODELITVE KONCESIJE
35. člen
Koncedent izbere koncesionarja na osnovi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, portalu e – naročanje in na spletni strani občine.
36. člen
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje javnega razpisa.
37. člen
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje prijav na javni razpis.
38. člen
Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
Javni razpis in razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava. Sestavni deli razpisne dokumentacije morajo biti enaki vsebini javnega razpisa.
39. člen
Javni razpis objavi koncedent, po določbah tega odloka, v skladu z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje javnih naročil.
Javni razpis določa zlasti:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo, obseg in območje koncesije,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
7. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij v času objave razpisa,
8. kraj in rok za predložitev prijav ter pogoje za njihovo predložitev,
9. druge obvezne sestavine prijav,
10. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta koncesije,
11. pogoje za predložitev skupne prijave,
12. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za izvajanje koncesije,
13. način zavarovanja resnosti prijave,
14. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
15. merila za izbor koncesionarja,
16. rok za izbiro koncesionarja,
17. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
18. organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
19. druge podatke, pomembne za izvedbo javnega razpisa.
Javni razpis lahko vključuje tudi druge podatke, mora pa jih vključevati, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.
40. člen
V času objave javnega razpisa mora koncedent omogočiti kandidatom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na podlagi zahteve tudi predati.
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo kandidatom omogočili izdelati popolne prijave.
41. člen
Koncedent je dolžan kandidatom posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo prijav, pod pogojem, da je bila zahteva kandidata za pojasnitev razpisne dokumentacije posredovana osem dni pred iztekom roka za oddajo prijav.
42. člen
Koncedent sme dopolniti razpisno dokumentacijo in ustrezno podaljšati rok za oddajo prijav najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo prijav.
43. člen
Prijava se vloži neposredno na naslovu, ki je določen v javnem razpisu ali se pošlje po pošti.
44. člen
Rok za pripravo prijave mora omogočiti kandidatom pripravo popolne ponudbe in ne sme biti krajši od tridesetih dni.
45. člen
Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo njihova medsebojna razmerja.
Vsaka oseba lahko vloži le eno prijavo.
V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni prijavi.
46. člen
Javni razpis je uspešen, če je koncedent prejel vsaj eno pravočasno in popolno prijavo.
Za pravočasno vloženo se šteje prijava, ki je prispela na naslov, kot je določen z javnim razpisom, ne glede na vrsto prenosa pošiljke, najkasneje zadnji dan razpisanega roka in do ure določene z javnim razpisom. Nepravočasno prispele prijave se neodprte vrnejo vlagatelju.
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke in priloge.
47. člen
Če koncedent ne pridobi nobene popolne prijave, se lahko javni razpis ponovi.
Javni razpis se lahko ponovi tudi, če koncesionar ni bil izbran ali če s kandidatom, ki je bil izbran za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
Koncedent lahko s prijavljenimi kandidati izvede tudi pogajanja, če ne pridobi nobene popolne prijave.
48. člen
V postopku vrednotenja prijav se sme od kandidatov zahtevati zgolj dodatna pojasnila.
Če komisija ugotovi, da prijava kandidata formalno ni popolna, ga pozove, da jo dopolni in mu določi rok za dopolnitev. Rok za dopolnitev prijave ne sme biti daljši od osem dni.
Če kandidat v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je vloga popolna, v nasprotnem primeru pa je nepopolna.
49. člen
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem kandidatu opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan občine. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj štirje člani. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delale za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s kandidati, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
50. člen
Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje.
V nadaljevanju strokovna komisija opravi pregled in vrednotenje prijav ter sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne pogoje ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) občinski upravi.
Neposredno pred izdajo odločbe o izbiri občinska uprava občine na ustni obravnavi seznani kandidate s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter jim določi rok, ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe. Če v tem roku pripombe niso podane, se šteje, da stranke nimajo pripomb.
51. člen
Merila za izbor koncesionarja so:
– ponudbena cena in
– reference oziroma izkušnje v zvezi z izvajanjem javne službe.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihova uporaba) ter navedena v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
X. ORGAN PRISTOJEN ZA IZBOR KONCESIONARJA IN ORGAN PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
52. člen
O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave občine z upravno odločbo, najkasneje v roku 60 dni od dneva odpiranja ponudb.
53. člen
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
V tem primeru lahko koncedent izda odločbo o podelitvi koncesije naslednjemu najugodnejšemu kandidatu, če ta izpolnjuje pogoje za podelitev koncesije.
54. člen
Zoper upravno odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan občine.
55. člen
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora le-ta podpisati v roku 14 dni od prejema.
Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu občine sklene župan.
Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
56. člen
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
XI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
57. člen
Koncesionar si zagotavlja plačilo za opravljene storitve javne službe z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom storitev, iz proračuna občine, iz sredstev od prodaje ločenih frakcij, primernih za predelavo ter drugih virov.
58. člen
Cene storitev za opravljanje dejavnosti iz 3. člena tega odloka morajo biti oblikovane v skladu s predpisi, ki urejajo področje oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Cenik storitev je sestavni del koncesijske pogodbe.
XII. NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA
59. člen
Plačilo koncesionarja koncedentu za izvajanje javne službe na podlagi tega odloka je predvideno.
XIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
60. člen
Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ občine, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
Služba iz prvega odstavka tega člena lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
61. člen
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z nadzorom pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.
Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke ter pojasnila.
62. člen
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan, potekati pa mora tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
63. člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
XIV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
64. člen
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije.
65. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
66. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
67. člen
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar koncedentu ne omogoča nadzora v skladu z določbami XII. poglavja tega odloka.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko koncedent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o enostranskemu razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire novega koncesionarja naloži izvajanje javne službe ali izvajanje javne službe v vmesnem času zagotovi na drug ustrezen način.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
68. člen
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
69. člen
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
70. člen
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
71. člen
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
72. člen
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
73. člen
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgoma opravljati javno službo do dneva, ko le-to prevzame drug izvajalec.
XV. DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
74. člen
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
75. člen
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
76. člen
Koncesija je prenosljiva le s soglasjem koncedenta.
Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
77. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se uporablja izključno pravni red Republike Slovenije.
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
78. člen
Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan s sprejemom sklepa o javnem razpisu, najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi odloka.
79. člen
Javni razpis in razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava občine, v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
80. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-10/2009
Luče, dne 3. decembra 2009
Župan
Občine Luče
Ciril Rosc l.r.
