Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. decembra 2009.

V Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popravek in 76/08 – ZIKS-1C) se 8. člen spremeni tako, da se glasi:

Kolikor ni v tem zakonu določeno drugače, se v postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika glede silobrana, skrajne sile, prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske in pravne zmote, storilca in sostorilca, napeljevanja in pomoči ter časa in kraja storitve kaznivega dejanja.«.

Šesti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Sodišče sme storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. Pri tem sme izreči globo do najnižje mere iz 17. člena tega zakona. Stransko sankcijo kazenskih točk, predpisano za prekršek v številu, zaradi katerega se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sme omiliti toliko, da se prenehanje ne izreče.«.

Drugi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) O dejanju, ki ima vse znake prekrška in ga stori otrok, prekrškovni organ obvesti osebo, ki je dolžna skrbeti zanj, in kadar je to potrebno glede na naravo in težo dejanja, tudi pristojni organ socialnega varstva.«.

V 43. členu se beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.

V četrtem odstavku 51. člena se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– če ni dokazano, da je prekršek storil kršitelj;«.
Dosedanji druga in tretja alineja postaneta tretja in četrta alineja.

V drugem odstavku 52. člena se peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.«.

Drugi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za osebno in hišno preiskavo, zaseg in preiskavo elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, zaseg in odvzem predmetov, privedbo, pridržanje in varščino, zastopanje tuje pravne osebe, pravice oškodovanca v postopku, združitve in izločitve postopka, prekinitve in ustavitve postopka ter stroške postopka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.«.

V prvem odstavku 62.a člena se za prvo alinejo dodata nova druga in tretja alineja, ki se glasita:
»– ali je dejanje prekršek,
– ali je pregon zastaral,«.
Dosedanje druga, tretja in četrta alineja postanejo četrta, peta in šesta alineja.
V drugem odstavku se besedilo »prve ali četrte alineje« nadomesti z besedilom »prve, druge, tretje ali šeste alineje«.

V prvem odstavku 67. člena se za sedmo alinejo doda nova osma alineja, ki se glasi:
»– zasegu in preiskavi elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, razen če gre za poseg v tajnost pisem in drugih občil,«.
Dosedanje osma, deveta, deseta in enajsta alineja postanejo deveta, deseta, enajsta in dvanajsta alineja.

V četrtem odstavku 105. člena se besedi »druge alineje« nadomestita z besedama »prve alineje«.

V drugem stavku prvega odstavka 110. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »ali če obstaja upravičena bojazen, da bo storilec skril, uničil ali odvrgel dokaz o prekršku.«.
V drugem odstavku se za besedilom »ali prekršek ponovil,« doda besedilo, ki se glasi: »ali če obstaja upravičena bojazen, da bo skril, uničil ali odvrgel dokaz o prekršku,«.

Drugi odstavek 112. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Obdolžencu, ki je bil med kazenskim postopkom v priporu ali hišnem priporu, se všteje čas pripora ali hišnega pripora v globo, izrečeno za prekršek, če ni bil obsojen za kaznivo dejanje, za isto dejanje pa mu je bila izrečena globa v postopku o prekršku, pri čemer se en dan pripora ali hišnega pripora šteje za 40 evrov.«.

V prvem odstavku 155. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
»7. če je bila s sodbo o prekršku prekršena določba dvanajstega odstavka 129.a člena ali dvanajstega odstavka 163. člena tega zakona;«.

163. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Višje sodišče s sklepom zavrže prepozno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.
(2) Višje sodišče odloči o pritožbi tako, da sodbo sodišča prve stopnje potrdi, razveljavi ali spremeni.
(3) Višje sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in s sodbo potrdi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, in tudi ne take kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (159. člen).
(4) Višje sodišče ugodi pritožbi, odpravi ugotovljene kršitve ali jih odpravi po uradni dolžnosti in s sodbo odloči o zadevi, če je podana kršitev določb postopka o prekršku.
(5) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sklepom razveljavi sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo razveljavi po uradni dolžnosti ter zadevo vrne v novo odločitev, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 2., 3., 4. in 8. točke prvega odstavka 155. člena tega zakona, kršitve postopka pa glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.
(6) Višje sodišče na ustni obravnavi dopolni dokazni postopek po določbah rednega sodnega postopka in s sodbo odloči o zadevi, če spozna, da je to potrebno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga pritožnik uveljavlja na podlagi novih dejstev in dokazov, za katere je verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v postopku na prvi stopnji.
(7) Višje sodišče na seji ali na ustni obravnavi ponovi posamezne izvedene dokaze po določbah rednega sodnega postopka in s sodbo odloči o zadevi, če spozna, da je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja dokazni postopek treba ponoviti.
(8) Višje sodišče izjemoma s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more izvesti dokaznega postopka.
(9) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sodbo spremeni sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v sodbi o prekršku sodišča prve stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo. Višje sodišče s sodbo spremeni sodbo o prekršku sodišča prve stopnje tudi, če spozna, da je treba pri odmeri sankcij za prekrške oziroma odvzemu premoženjske koristi drugače presojati upoštevane okoliščine.
(10) Višje sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje tudi takrat, kadar spozna, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali druge dokaze, ki jih ni samo izvedlo in je nanje oprlo sodbo.
(11) Če višje sodišče pri reševanju pritožbe ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je izdalo odločbo v korist obdolženca, v korist tudi kakšnemu drugemu obdolžencu, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta.
(12) Če je pritožba vložena samo v korist obdolženca, se sodba o prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo.«

V 168. členu se na koncu besedila črta pika in doda besedilo »in druge odločbe, izdane v postopku o prekršku.«.

V petem odstavku 202. člena se za besedilom »na prvi stopnji« doda vejica.
Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Pristojni davčni organ je dolžan obvestiti prekrškovni organ in sodišče o zaključku postopka izvršitve na podlagi določb tega člena in zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.«.

O prekrških, ki so bili storjeni pred uveljavitvijo tega zakona, odločajo organi, ki so bili pristojni za odločanje o prekrških po dosedanjih predpisih.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.