Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. decembra 2009.

V Zakonu o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO in 76/08) se za drugim odstavkom 2. člena doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje način uveljavljanja in zaščite gospodarskih interesov Republike Slovenije v tujini z drugimi, za načrtovanje in izvajanje gospodarskega sodelovanja pristojnimi organi in institucijami. Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, spodbuja medkulturni dialog in izvaja kulturno sodelovanje v zunanjih odnosih.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

Generalni sekretar oziroma generalna sekretarka (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) je diplomat, ki je dosegel naziv veleposlanik in zaseda najvišji diplomatski položaj v ministrstvu za zunanje zadeve. Generalni sekretar skrbi za nemoteno delo in učinkovito, racionalno ter zakonito delovanje ministrstva za zunanje zadeve. Neposredno sodeluje z ministrom pri usklajevanju organizacije dela, izvrševanju javnih nalog in usklajevanju dela notranjih organizacijskih enot in predstavništev v tujini.

7.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Politični direktor oziroma politična direktorica (v nadaljnjem besedilu: politični direktor) je diplomat, ki v ministrstvu za zunanje zadeve usklajuje in povezuje dela, povezana s področjem skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije ter evropske varnostne in obrambne politike in izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti minister za zunanje zadeve.
(2) Za političnega direktorja je lahko imenovan diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik.
(3) Politični direktor lahko daje obvezujoča navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali konzulatov.«.

Za 7.a členom se doda 7.b člen, ki se glasi:

(1) Generalni direktor oziroma generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) je diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik in vodi strokovno delo na vsebinsko zaokroženem delovnem področju v ministrstvu za zunanje zadeve.
(2) Generalni direktor za svoje delo odgovarja ministru za zunanje zadeve. Generalni direktor lahko daje obvezujoča navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali konzulatov.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev, vključno z rezidencami vodij predstavništev.
(2) Za izvajanje nadzora nad delovanjem in izvajanjem nalog predstavništev Republike Slovenije v tujini minister za zunanje zadeve določi diplomata, ki je najmanj dvakrat opravljal naloge vodje diplomatskega predstavništva v tujini (v nadaljnjem besedilu: glavni diplomatski nadzornik).
(3) Glavni diplomatski nadzornik ima naslednje pristojnosti:
– svetuje vodji predstavništva v zvezi z delovanjem predstavništva,
– pregleduje prostore predstavništva in prostore dela rezidence vodje predstavništva, ki je namenjen opravljanju nalog vodje predstavništva,
– pregleduje dokumentacijo in evidence, ki jih v zvezi z opravljanjem svojih nalog pripravlja ali pridobiva predstavništvo,
– opravi ločene ali skupne pogovore z zaposlenimi v predstavništvu in rezidenci vodje predstavništva,
– poroča ministru,
– predlaga ustrezne ukrepe in spremlja njihovo izvajanje.
(4) Glavni diplomatski nadzornik pri opravljanju svojega dela v okviru pristojnosti deluje neodvisno in nepristransko. Če odkrije nepravilnosti, mora o njih obvestiti ministra za zunanje zadeve, ki sprejme ukrepe v skladu z zakonom.
(5) Na konzularnem, finančnem, kadrovskem, varnostnem in drugih področjih lahko opravljajo posamezne naloge nadzora uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve, ki jih na predlog glavnega diplomatskega nadzornika pooblasti generalni sekretar. Uslužbenci iz tega odstavka so pri svojem delu samostojni. Pripravo in potek nadzora v predstavništvu vodi glavni diplomatski nadzornik.
(6) Nadzor nad delovanjem in izvajanjem nalog uslužbencev na obrambnem področju izvaja tudi Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo.
(7) Postopek nadzora, organizacijo nadzora, poročanje, predlaganje ukrepov in spremljanje izvajanja sprejetih ukrepov podrobneje določi minister za zunanje zadeve s podzakonskim aktom.«.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ministrstvo za zunanje zadeve v imenu Republike Slovenije pridobiva prostore za delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov, vključno z rezidencami vodij predstavništev, z nakupom, najemom ali dolgoročnim finančnim najemom. Nakup prostorov se opravi na podlagi letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja države.
(2) Postopki za pridobivanje in razpolaganje s prostori se izvajajo v skladu s predpisi in s splošno priznanimi uzancami, ki veljajo v kraju nepremičnine. Predstavništvo mora pri tem kar najbolj uveljaviti načelo konkurenčnega pridobivanja ponudb.
(3) Predstavništvo v tujini mora pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga in storitev upoštevati temeljna načela javnega naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje.
(4) V skladu s Sporazumom o vprašanjih nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 20/02, MSVN) države naslednice nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije prevzamejo nepremičnine v naravi v skladu z deležem, ki pripada vsaki državi. Nepremičnine, ki jih je ali jih še bo pridobila Republika Slovenija, so namenjene za potrebe predstavništev v tujini. Ministrstvo za zunanje zadeve je upravljavec teh nepremičnin. Finančna sredstva, pridobljena od prodaje nepremičnin, so proračunski vir ministrstva za zunanje zadeve in predstavljajo namenska sredstva ministrstva za zunanje zadeve.
(5) Namenska sredstva ministrstva za zunanje zadeve, ki niso porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih namenskih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu in proračunu ministrstva za zunanje zadeve.«.

V besedilu 10. člena, ki postane prvi odstavek, se črta drugi stavek.
Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Temeljni obliki preverjanja strokovne usposobljenosti diplomatov sta diplomatski izpit in višji diplomatski izpit.
(3) Uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve opravljajo diplomatski izpit iz mednarodnih odnosov, mednarodnega prava, zgodovine, konzularnih zadev ter diplomatskih veščin. Del diplomatskega izpita poteka v angleškem jeziku. Višji diplomatski izpit je sestavljen iz preverjanja poznavanja diplomatske prakse in znanj, potrebnih za vodenje predstavništva in drugih organizacijskih enot ministrstva za zunanje zadeve.
(4) Diplomatski izpit in višji diplomatski izpit se opravljata pred komisijo, sestavljeno iz diplomatov z izkušnjami iz diplomatske prakse in drugih strokovnjakov s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov in mednarodnega prava.
(5) Diplomatski izpit in višji diplomatski izpit se opravljata po postopku in programu, ki ga določi minister za zunanje zadeve s podzakonskim aktom.«.

V 16. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Lokalno osebje lahko pod pogoji, ki jih določi minister, opravlja posamezne strokovne naloge na kulturnem in gospodarskem področju ter na področju odnosov z javnostmi.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Za 16. členom se doda 16.a člen, ki se glasi:

(1) Za zmanjšanje varnostnega tveganja za osebe, objekte in dejavnost ministrstva za zunanje zadeve se pred začetkom opravljanja dela v skladu s tem členom, varnostno preverijo:
– lokalno osebje na predstavništvih v tujini,
– študentje, ki opravljajo delo na predstavništvih ali v notranji službi ministrstva za zunanje zadeve in
– fizične osebe pogodbenih izvajalcev ministrstva za zunanje zadeve, pri katerih se potreba po varnostnem preverjanju predhodno določi v pogodbi (v nadaljnjem besedilu: preverjana oseba).
(2) S pisnim soglasjem za varnostno preverjanje preverjana oseba izpolni vprašalnik za varnostno preverjanje z naslednjimi podatki:
– ime in priimek,
– datum in kraj rojstva,
– spol,
– državljanstvo, tudi dvojno državljanstvo,
– naslov prebivališča,
– pravnomočne obsodbe zaradi naklepnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
– tekoči kazenski postopki zaradi kaznivih dejanj iz prejšnje alinee,
– stiki s tujimi varnostnimi in obveščevalnimi službami,
– članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih ali varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija.
(3) Varnostno preverjanje opravi ministrstvo za zunanje zadeve tako, da preveri resničnost podatkov iz drugega odstavka tega člena zakona:
– prve, druge, tretje, četrte in pete alinee: na podlagi verodostojne listine, ki jo izda pristojni državni organ države, katere državljan je preverjanja oseba ali države, v kateri preverjana oseba prebiva,
– šeste alinee: na podlagi podatkov iz kazenske evidence,
– sedme alinee: na podlagi podatkov iz evidence o tekočih kazenskih postopkih,
– osme in devete alinee: v evidencah Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ministrstva za obrambo in policije.
Verodostojnost podatkov iz šeste in sedme alinee drugega odstavka tega člena se dokazuje s potrdili o nekaznovanosti po predpisih države, katere državljan je preverjana oseba ali države, v kateri prebiva. Potrdila ne smejo biti starejša od treh mesecev. Če je preverjana oseba tuji državljan, se obstoj varnostnega zadržka preverja tudi v evidenci vizumskih postopkov ministrstva za zunanje zadeve.
(4) Ob razlogu za sum, da obstaja varnostni zadržek, se za preverjano osebo lahko uvede ponovni postopek varnostnega preverjanja v skladu s tem členom. Z osebo, ki v varnostno preverjanje ne privoli ali se v postopku varnostnega preverjanja ugotovi varnostni zadržek, se pogodbeno razmerje ne sklene oziroma pogodbeno razmerje preneha. Možnost tovrstnega prenehanja pogodbe se vključi v pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu z osebami iz prvega odstavka tega člena.
(5) Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo dvomi o verodostojnosti, zanesljivosti ter lojalnosti preverjane osebe za delo v ministrstvu za zunanje zadeve, in so:
– lažne navedbe podatkov preverjane osebe v varnostnem vprašalniku,
– neizbrisane pravnomočne obsodbe na najmanj tri mesece nepogojne zaporne kazni za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
– članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
– pravnomočne obtožnice za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, razen za kazniva dejanja, kjer je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do treh let,
– nepravnomočne obsodilne sodbe za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do treh let,
– druge ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljen dvom v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za delo v ministrstvu za zunanje zadeve.
(6) Za učinkovito izvajanje varnostnega preverjanja in zagotavljanja varnosti po tem členu ministrstvo za zunanje zadeve upravlja evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:
– ime in priimek,
– datum in kraj rojstva,
– državljanstvo,
– spol,
– datum začetka in zaključka varnostnega preverjanja,
– obstoj varnostnega zadržka in
– oblika pogodbenega razmerja (lokalno osebje, študent ali oseba pogodbenega izvajalca).
(7) Dokumentacija varnostnega preverjanja in evidenca iz prejšnjega odstavka tega člena se hranita pet let po prenehanju dela preverjane osebe v ministrstvu za zunanje zadeve oziroma po zaključku varnostnega preverjanja, če s preverjano osebo ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, po tem se dokumentacija in evidenca ustrezno uničita.«.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Diplomatsko predstavništvo vodi veleposlanik oziroma veleposlanica (v nadaljnjem besedilu: veleposlanik).
(2) Veleposlanik je postavljen za dobo do štirih let, ki se lahko podaljša, če razmere tako narekujejo, vendar ne za dlje kot dve leti. O podaljšanju odloči minister za zunanje zadeve. Veleposlanik je lahko izjemoma odpoklican pred potekom časa postavitve na podlagi lastne prošnje, predloga države sprejemnice ali zaradi kršitve posebnih obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona. Predlog za odpoklic iz prejšnjega stavka pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po posvetovanju s predsednikom republike.
(3) Veleposlanik lahko zaporedoma službuje največ v dveh diplomatskih predstavništvih, pri čemer skupna doba vodenja diplomatskih predstavništev ne sme preseči osmih let.
(4) Veleposlanik, ki je vodil diplomatsko predstavništvo na podlagi postavitve za skupno dobo, daljšo od šestih let, ne more biti postavljen na položaj veleposlanika pred potekom dveh let od odpoklica s tega položaja.
(5) Za veleposlanike se ne uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na pogoje za razporejanje diplomatov v notranjo in zunanjo službo.«.

Za 17. členom se doda 17.a člen, ki se glasi:

(1) Predlog za postavitev veleposlanika pripravi minister za zunanje zadeve. Vlada določi predlog za postavitev veleposlanika po posvetovanju s predsednikom republike.
(2) Po določitvi predloga vlade se kandidat za veleposlanika predstavi delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko, ki o predstavitvi poda mnenje.
(3) Po predstavitvi na delovnem telesu državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko, ministrstvo za zunanje zadeve zaprosi za agreman državo sprejemnico. Po prejemu agremana vlada pošlje predlog za postavitev predsedniku republike.
(4) Veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike z ukazom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Če ukaz o postavitvi ne bo izdan, predsednik republike o tem obvesti vlado.
(5) Predsednik republike izda veleposlaniku poverilna pisma.
(6) Če razmere narekujejo, lahko minister za zunanje zadeve vodenje diplomatskega predstavništva zaupa odpravniku poslov. Poverilna pisma v tem primeru izda minister.
(7) Če razmere narekujejo, se lahko postavi nerezidenčni veleposlanik, ki je akreditiran v eni ali več državah oziroma mednarodnih organizacijah.«.

V 24.a členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Poleg navedenega lahko diplomatska predstavništva ali konzularni agenti, ki službujejo v državi, ki ni članica Evropske unije, in če je to del njihovih pooblastil, nudijo pomoč kateremu koli državljanu Unije, ki za pomoč zaprosi, tudi v drugih okoliščinah.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ob izgubi potne listine diplomatsko predstavništvo ali konzulat države članice v skladu s Sklepom predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 25. junija 1996 (96/409/SZVP) o potni listini za vrnitev, kot je bil prilagojen zaradi sprejema novih držav članic, izda evropsko potno listino za vrnitev (ETD).«.

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata je lahko imenovan diplomat, ki:
– ima najmanj 14 let delovnih izkušenj,
– je najmanj tri leta opravljal delo na diplomatskem delovnem mestu v diplomatskem predstavništvu ali konzulatu.
(2) Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata je izjemoma lahko imenovana tudi oseba, ki:
– je državljan Republike Slovenije,
– ima univerzitetno izobrazbo oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
– ima najmanj 14 let primerljivih delovnih izkušenj na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava, od tega vsaj tri leta vodstvenih delovnih izkušenj,
– obvlada angleški in še en tuj jezik na višji ravni,
– izpolnjuje druge pogoje za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve.
(3) Vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata lahko opravlja delo v tujini do dopolnjenega 68. leta starosti.
(4) Izbira najprimernejšega kandidata se opravi med tistimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena na podlagi naslednjih meril:
– strokovna usposobljenost in osebnostna primernost po določbah tega zakona,
– vodstvene sposobnosti,
– komunikacijske sposobnosti,
– psihofizična sposobnost.
(5) Vlada na predlog ministra za zunanje zadeve ustanovi stalno avtonomno strokovno komisijo, ki pred določitvijo predloga za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva ali konzulata pripravi mnenje, ali je oseba iz drugega odstavka tega člena usposobljena za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata. Pri ugotavljanju usposobljenosti se upoštevajo merila iz četrtega odstavka tega člena. Mnenje strokovne komisije je obvezujoče. Minister vladi ne more posredovati predloga za imenovanje kandidata, za katerega je komisija podala mnenje, da ni ustrezno usposobljen.
(6) Strokovno komisijo sestavljajo en predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, en nekdanji veleposlanik Republike Slovenije in trije zunanji strokovnjaki s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava. Mandat članov komisije traja pet let. Strokovna komisija na ustanovni seji sprejme poslovnik, s katerim se uredi njeno poslovanje. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Delo v komisiji je častno. Ministrstvo za zunanje zadeve komisiji zagotovi potrebne pogoje za delo.
(7) Z osebo iz drugega odstavka tega člena se za določen čas, ki ne sme presegati štirih let, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, če je oseba zaposlena v organu državne uprave. Zaradi delovnih potreb, ki jih ugotovi minister za zunanje zadeve, se po izteku obdobja iz prejšnjega stavka izjemoma, največ za čas enega leta, sklene nova pogodba o zaposlitvi za določen čas oziroma nov aneks k pogodbi o zaposlitvi. Delež oseb iz drugega odstavka lahko znaša največ eno desetino vseh vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov.«.

Prvi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Javne naloge na področju zunanjih zadev v ministrstvu za zunanje zadeve opravljajo diplomati, vodje diplomatskih predstavništev ali konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in javni uslužbenci iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, spremljajoča dela pa strokovno-tehnični javni uslužbenci.«.
Na koncu besedila drugega odstavka se doda stavek, ki se glasi: »Položaj diplomatov se podrobneje uredi z uredbo vlade.«.
Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ministrstvo za zunanje zadeve na področju kadrovske politike upošteva načela uravnotežene zastopanosti spolov.«.

V 35. členu se v drugem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. znanje angleškega in drugega tujega jezika na višji ravni;«.

36. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Diplomati opravljajo svoje delo v notranji in zunanji službi ministrstva za zunanje zadeve.
(2) Minister za zunanje zadeve razporeja diplomate v notranjo in zunanjo službo.
(3) Zunanja služba se opravlja v diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ter posebnih misijah.
(4) Pri razporejanju v zunanjo službo se upoštevajo naslednja merila in okoliščine:
– strokovna usposobljenost in osebnostna primernost;
– rezultati dela;
– razmerje službovanja med notranjo in zunanjo službo med kariero;
– ob enaki strokovni usposobljenosti prednostno obravnavanje kandidata, ki je dlje časa v notranji službi;
– družinski razlogi;
– razporeditev na delovno mesto, kjer se delo opravlja v posebnih razmerah, se upošteva kot prednost pri naslednji razporeditvi v zunanjo službo.
(5) Diplomat lahko v zunanji službi opravlja delo do dopolnjenega 68. leta starosti.

37. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Čas razporeditve diplomata na delovno mesto v zunanjo službo traja do štirih let od začetka opravljanja dela v tujini.
(2) Zaradi delovnih potreb ali zaradi drugih upravičenih razlogov se lahko skrajša oziroma podaljša čas razporeditve. Med druge upravičene razloge za skrajšanje razporeditve se štejejo zlasti prošnja prizadetega, predlog države sprejemnice in hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Med upravičene razloge za podaljšanje razporeditve pa zlasti dokončanje šolanja otrok na osnovni in srednji stopnji. Razporeditev na istem delovnem mestu se lahko podaljša največ za dve leti.
(3) Diplomat mora biti o podaljšanju ali skrajšanju razporeditve zaradi delovnih potreb obveščen najmanj tri mesece pred izvršitvijo podaljšanja ali skrajšanja.
(4) Skupna doba neprekinjene razporeditve v zunanji službi ne sme preseči osem let. Diplomat, ki je bil v zunanjo službo razporejen neprekinjeno več kot šest let, mora pred ponovno razporeditvijo v zunanjo službo ostati najmanj dve leti v notranji službi.
(5) Kadar ni drugega diplomata, ki bi izrazil interes za razporeditev na delovno mesto v zunanjo službo in bi izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta v zunanji službi, je lahko nanj razporejen diplomat iz prejšnjega odstavka ne glede na čas službovanja v notranji službi.«.

V 37.a členu se za drugim odstavkom doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Diplomat, ki ni bil postavljen za veleposlanika, lahko v stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji izjemoma uporablja naziv veleposlanik v zvezi z vodenjem dela na zaokroženem delovnem področju, če v skladu s prakso mednarodne organizacije tako delovno področje praviloma vodijo diplomati z nazivom veleposlanik. Diplomatu pripadajo pravice iz naziva v zunanji službi, za katerega izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom. Naziv veleposlanika sme uporabljati diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister.«.

Za 38. členom se doda 38.a člen, ki se glasi:

(1) Diplomat, ki se je zaposlil v mednarodni organizaciji, je upravičen do mirovanja pravic in obveznosti v ministrstvu za zunanje zadeve za določen čas, ki ne presega šestih let, pod pogojem, da po prenehanju mirovanja ostane v ministrstvu za zunanje zadeve najmanj polovico obdobja trajanja mirovanja pravic.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka diplomat sklene z ministrstvom za zunanje zadeve sporazum o mirovanju pravic in obveznosti, v katerem se določijo pogoji mirovanja. V sporazumu se določi tudi obveznost, da je diplomat v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja z Republiko Slovenijo po svoji volji ali krivdi dolžan plačati ministrstvu za zunanje zadeve pogodbeno kazen v višini 50% zadnje osnovne plače v notranji službi, ki jo je prejel pred začetkom dela v mednarodni organizaciji, za manjkajoči čas do polovice časa trajanja mirovanja pravic.
(3) Obveznost iz drugega stavka prejšnjega odstavka velja tudi v primeru sporazumnih dogovorov o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih sklenejo uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve na podlagi določb zakona o javnih uslužbencih.«.

Za 38.a členom se doda 38.b člen, ki se glasi:

(1) Zaradi opravljanja nalog s področja mednarodnega sodelovanja je diplomat s svojim soglasjem lahko premeščen za določen čas v drug državni organ za čas do štirih let.
(2) Diplomat, ki je premeščen v skladu s prvim odstavkom, je pri razporejanju v zunanjo službo in priznavanju delovnih izkušenj izenačen z diplomati na delovnih mestih v ministrstvu za zunanje zadeve.
(3) Po prenehanju premestitve je diplomat razporejen v zunanjo ali notranjo službo ministrstva za zunanje zadeve.«.

V 39. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Za diplomatske nazive v zunanji službi se zahtevajo naslednje delovne izkušnje:
– pooblaščeni minister – 14 let,
– minister svetovalec – 12 let,
– prvi svetovalec – 10 let,
– svetovalec – 8 let,
– I. sekretar – 6 let,
– II. sekretar – 4 leta,
– III. sekretar – 3 leta,
– ataše – 2 leti.«.
Za petim odstavkom se dodata šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Za nazive svetovalec, prvi svetovalec, minister svetovalec in pooblaščeni minister se v zunanji službi poleg izpolnjevanja pogoja delovnih izkušenj zahteva tudi vsaj dveletno predhodno opravljanje dela na diplomatskem delovnem mestu v zunanji službi. Diplomatu, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega stavka, ob razporeditvi v zunanjo službo pripada za eno stopnjo nižji naziv, kot bi ga pridobil na podlagi prejšnjega odstavka tega člena.
(7) V naziv veleposlanik se imenuje diplomata, ki je bil z ukazom predsednika republike postavljen za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v tujini.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za imenovanje v diplomatski naziv mora oseba poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
– univerzitetna izobrazba oziroma izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
– diplomatski izpit, za nazive prvega kariernega razreda pa tudi višji diplomatski izpit in
– delovne izkušnje v ministrstvu za zunanje zadeve ali delovne izkušnje v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(2) Kot enakovredne delovnim izkušnjam v ministrstvu za zunanje zadeve se za imenovanje v naziv štejejo delovne izkušnje na področju zunanje politike, mednarodnega prava ali mednarodnih odnosov, pridobljene med delom v drugih državnih organih, javnih zavodih, javnih agencijah, znanstveno-raziskovalnih ter visokošolskih zavodih in mednarodnih organizacijah.
(3) Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, so lahko imenovane v naziv drugega in tretjega kariernega razreda, pod pogojem, da v enem letu po imenovanju v naziv opravijo diplomatski izpit. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za naziv prvega kariernega razreda iz prvega in drugega odstavka tega člena, so lahko imenovane v naziv prvega kariernega razreda pod pogojem, da v enem letu po imenovanju v naziv opravijo diplomatski izpit in višji diplomatski izpit.«.

41. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ministrstvo za zunanje zadeve razpiše preizkusni test, ki je namenjen kandidatom za opravljanje pripravništva na diplomatskem delovnem mestu in za zaposlitev za nedoločen čas na diplomatskem delovnem mestu v ministrstvu za zunanje zadeve na podlagi javnega natečaja (v nadaljnjem besedilu: preizkusni test). Preizkusnega testa se lahko udeleži državljan Republike Slovenije, ki je pridobil univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in izpolnjuje pogoje za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve objavi preizkusni test občasno, ko so na voljo prosta delovna mesta.
(2) Postopek izbire se izvede na podlagi določb zakona o javnih uslužbencih in podzakonskih predpisov, ki urejajo postopek javnega natečaja. V postopku javnega natečaja je izbran kandidat, ki izpolnjuje pogoje za delovno mesto in je dosegel najvišje število točk na preizkusnem testu.
(3) Minister s podzakonskim aktom podrobneje določi vsebine in način opravljanja preizkusnega testa.«.

Za 41. členom se doda 41.a člen, ki se glasi:

(1) Pripravništvo za delo na diplomatskih delovnih mestih v ministrstvu za zunanje zadeve se opravlja v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Za delo na diplomatskih delovnih mestih je poleg opravljenega pripravništva treba opraviti tudi dodatno usposabljanje, ki je pogoj za opravljanje diplomatskega izpita. Opravljanje pripravništva in dodatnega usposabljanja traja skupaj dve leti. Po opravljenem pripravništvu so javni uslužbenci imenovani v diplomatski naziv ataše pod pogojem, da v roku iz drugega odstavka tega člena opravijo diplomatski izpit.
(2) Med dodatnim usposabljanjem za opravljanje diplomatskega izpita uslužbenci delajo v dveh notranjih organizacijskih enotah, opravijo vsaj šestmesečno prakso na predstavništvu v tujini, obiskujejo strokovna izpopolnjevanja in se izpopolnjujejo v znanju tujih jezikov. Do zaključka dodatnega usposabljanja morajo opraviti diplomatski izpit.
(3) Minister s podzakonskim aktom podrobneje uredi opravljanje dodatnega usposabljanja v ministrstvu za zunanje zadeve.«.

V 42. členu se v prvem odstavku besedilo »predpise o kriterijih« nadomesti z besedilom »kriterije in postopek«.

V 46. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ob uvedbi disciplinskega postopka zaradi kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona ali postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zoper diplomata v zunanji službi lahko minister ne glede na določbo tretjega odstavka 37. člena tega zakona nemudoma razporedi diplomata v notranjo službo za čas trajanja postopka.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

V 51. členu se na koncu prvega odstavka doda stavek, ki se glasi: »Zakonec iz prvega stavka tega odstavka je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot vzdrževani družinski član.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zakonec diplomata iz prvega odstavka tega člena, ki z diplomatom biva v tujini, ima za čas bivanja z diplomatom v tujini v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pravico do suspenza pogodbe o zaposlitvi. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.«.

V 54. členu se v drugem odstavku besedi »internega razpisa« nadomestita z besedilom »notranje seznanitve o prostem delovnem mestu.«.

60. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Poverilno pismo vodje tujega diplomatskega predstavništva, razen odpravnika poslov, sprejme predsednik Republike Slovenije potem, ko je kopijo že sprejel minister za zunanje zadeve oziroma državni sekretar ali diplomat na visokem položaju v ministrstvu za zunanje zadeve, po pooblastilu ministra za zunanje zadeve.
(2) Predstavitveno pismo odpravnika poslov sprejme vodja diplomatskega protokola oziroma oseba, ki ga nadomešča.«.

62.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Vloga za izkaznice iz prejšnjega člena se vloži na predpisanem obrazcu, na katerem se navedejo podatki o:
1. predstavništvu
2. osebnem imenu
3. datumu, kraju in državi rojstva
4. spolu
5. državljanstvu
6. naslovu začasnega bivališča v Sloveniji
7. osebnem stanu (samski, poročen), osebnem imenu družinskih članov, ki spremljajo člana predstavništva oziroma razmerju do primarnega upravičenca
8. vrsti, številki in veljavnosti potnega lista
9. številki in veljavnosti vizuma za Republiko Slovenijo
10. zahtevanem statusu oziroma vrsti izkaznice
11. nazivu, delovnem področju, predvidenem trajanju dela in morebitni nerezidenčni akreditaciji
12. datumu prihoda v Slovenijo in datumu začetka dela
13. novoustanovljenem delovnem mestu oziroma osebnem imenu nadomeščene osebe
14. šolanju otrok oziroma podaljšanju roditeljske pravice
15. opravljanju pridobitne dejavnosti zakonca in kje
16. datumu in kraju vloge
17. prostor za podpis prosilca in vodje predstavništva ali pooblaščene osebe ter žig.
(2) Vloga lahko vsebuje tudi druge podatke v zvezi z opravljanjem dela, ki so potrebni za izdajo izkaznice, ki jih vlagatelj predloži prostovoljno. Vlogi je treba priložiti fotografijo predpisane velikosti ter fotokopijo veljavnega potnega lista. Vlagatelj mora sporočiti vse morebitne spremembe navedenih podatkov.
(3) Zaradi zagotovitve podatkov o vlogah in izdanih izkaznicah ter za izvajanje svojih pristojnosti ministrstvo za zunanje zadeve vodi in vzdržuje evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
– podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena in prvega ter drugega odstavka tega člena
– podatke o izgubljenih, pogrešanih, ukradenih, uničenih in poškodovanih izkaznicah.
(4) Podatki se v evidenci vodijo, hranijo in arhivirajo v skladu s predpisi o dokumentarnem in arhivskem gradivu ter arhivih.
(5) Podatke iz vlog in evidence o izdanih izkaznicah lahko uporabljajo uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve za opravljanje nalog s svojega delovnega področja ter uslužbenci drugih državnih organov, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog pri zagotavljanju nacionalne varnosti. Osebne podatke iz prvega odstavka tega člena sme uporabljati podjetje ali organizacija, ki jo za izdelavo izkaznic pooblasti minister za zunanje zadeve; uporablja jih samo za potrebe vpisa podatkov na izkaznice in jih mora v 30 dneh po uporabi uničiti.
(6) Podrobneje se izdaja izkaznic, vsebina vloge za izdajo izkaznice, obrazec izkaznice in vodenje evidence uredi s pravilnikom, ki ga izda minister za zunanje zadeve.
(7) Izkaznico lahko uporabljajo le upravičenci iz prejšnjega člena in v skladu z namenom, s katerim je bila izdana.
(8) Upravljavci zbirk osebnih podatkov smejo izkaznice kopirati samo v primerih, ki jih določa zakon. Izkaznico lahko poleg imetnika kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje identitete v konkretnem postopku. Pojma finančne družbe in finančne storitve sta opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo. Kopiranje izkaznice je dovoljeno tudi na podlagi pisne privolitve imetnika izkaznice. Ob kopiranju izkaznice je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se kopija izkaznice ne bo uporabljala za druge namene. Prepovedano je nadaljnje kopiranje kopije. Na vlogo imetnika izkaznice je upravljavec zbirk osebnih podatkov dolžan izdati potrdilo o kopiji izkaznice, na katerem je naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo potrebuje. Imetnik izkaznice lahko kopijo označi s svojim podpisom. Kopijo izkaznice je prepovedano hraniti v elektronski obliki.«.

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Država, ki v Republiki Sloveniji odpre konzulat, lahko imenuje častnega konzularnega funkcionarja, ki je lahko slovenski ali tuji državljan, ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji.
(2) Sklep o soglasju za odprtje tujega konzulata, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, z navedbo vrste konzulata, sedeža in konzularnega območja sprejme vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve, ki predhodno pridobi mnenje pristojnih organov. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Predsednik Republike Slovenije lahko na predlog ministrstva za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda eksekvaturo tujemu častnemu konzularnemu funkcionarju.
(4) Po obvestilu države pošiljateljice sprejme vlada sklep, s katerim se seznani z zaprtjem konzulata na čelu s častnim konzulom. Če se Republika Slovenija odloči za umik soglasja k odprtju konzulata na čelu s častnim konzulom, sprejme vlada sklep o umiku soglasja. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Določbe četrtega odstavka se uporabljajo tudi za zapiranje tujih konzulatov iz 64. člena tega zakona.«.

Pogoji iz 3. in 4. člena tega zakona se začnejo uporabljati za prvo imenovanje političnega direktorja oziroma za prvo imenovanje generalnega direktorja po uveljavitvi tega zakona.

(1) Določbi 7. in 22. člena tega zakona, ki urejata višji diplomatski izpit se začneta uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.
(2) Diplomati, ki so do začetka veljavnosti pogoja iz prejšnjega odstavka pridobili diplomatski naziv prvega kariernega razreda, izpolnjujejo pogoj uspešno opravljenega višjega diplomatskega izpita.

Osebe iz 9. člena tega zakona, ki ob začetku veljavnosti tega zakona opravljajo delo kot lokalni uslužbenci ali študentje, je treba varnostno preveriti najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

Ne glede na določbo prvega odstavka 13. člena tega zakona izpolnjuje pogoje za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata diplomat, ki je bil pred uveljavitvijo tega zakona imenovan za veleposlanika.

(1) Šteje se, da diplomati, ki izpolnjujejo pogoj aktivnega obvladanja dveh tujih jezikov, od tega enega svetovnega, po 1. točki drugega odstavka 35. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO in 76/08), izpolnjujejo pogoj iz 15. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora diplomat ob razporeditvi v zunanjo službo izpolnjevati pogoj iz 15. člena tega zakona.

Diplomati, ki so ob uveljavitvi tega zakona razporejeni v zunanjo službo v nazivu, za katerega ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu, obdržijo naziv do zaključka razporeditve v zunanji službi.

(1) V postopkih zaposlitev za nedoločen čas in v postopkih zaposlitev pripravnikov za določen čas, ki so potekali ob uveljavitvi tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(2) Javnim uslužbencem, ki so se v ministrstvu za zunanje zadeve zaposlili za nedoločen čas pred uveljavitvijo tega zakona, ni treba opravljati dodatnega usposabljanja iz 24. člena tega zakona, diplomatski izpit pa opravljajo po predpisih, ki veljajo do uveljavitve podzakonskega akta iz 7. člena tega zakona.

Podzakonske akte iz 5., 7., 8., 23., 24. in 30. člena tega zakona sprejme minister za zunanje zadeve, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo iz 14. člena tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.