Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07) in Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07) je Občinski svet Občine Laško na 21. redni seji z dne 16. 12. 2009 sprejel

Občina Laško s tem odlokom, z namenom, da se ohrani celovitost, izvirnost in historična pričevalnost, razglaša za kulturne spomenike lokalnega pomena naslednje etnološke objekte:
1. BLATNI VRH – Hiša Blatni vrh 17 (EŠD 25624), parc. št. 374 (del), k.o. Mrzlo Polje
2. MRZLO POLJE – Hiša z mlinom Mrzlo polje 2 (EŠD 25373), parc. št. *242, k.o. Mrzlo Polje.

1. BLATNI VRH – Hiša Blatni vrh 17
Stanovanjska hiša se nahaja v sklopu domačije, ki jo sestavlja še gospodarsko poslopje, dva kozolca in novejša hiša. Domačija se nahaja v okviru raztresenega naselja Blatni vrh v zaselku Lešje. Ob breg prislonjena, delno podkletena, s kamnom grajena hiša je pravokotnega tlorisa. Streha je dvokapna s čopi, krita delno z opečno, delno s cementno kritino. Po zasnovi sodeč naj bi hiša nastala v začetku 19. stol. Domačija je vrisana v Franciscejski kataster iz leta 1825. Tlorisno zasnovo hiše tvori veža, v 60-ih letih 20. stol. predelana črna kuhinja v belo, »mala in velika hiša« s krušno pečjo ter kamra. Ohranjenih je še nekaj kosov notranje opreme. Fasadni omet zamolklo rumene barve je členjen s šivanim robom, belimi okenskimi obrobami, belimi pilastri med okni in mejnim vencem okoli hiše. Hiša je nekdaj predstavljala dom srednje velikega kmeta. Pomembna je iz gradbeno-razvojnega, družbeno-zgodovinskega, estetskega in prostorskega vidika. Kaže nam način življenja in gospodarjenja v preteklosti. V prihodnosti bo namenjena bivalno-turistični dejavnosti.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varujejo se kulturne, arhitekturne, etnološke, likovne, krajinske ter zgodovinske vrednote v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– raba in posegi se podrejajo ohranjanju in varovanju kulturnega spomenika,
– varuje se primarna masa, primarni tlorisni in višinski gabariti, konstrukcijska zasnova in primarni materiali,
– varuje se primarna podoba zunanjščine, npr. arhitekturna členitev, oblika strešine ter originalni materiali. Načeloma na zunanjščini ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav,
– varuje, prezentira ali rekonstruira se celotna notranjščina s pripadajočo še ohranjeno opremo ter posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli v prvotnem materialu in obliki,
– v stavbno maso dediščine lahko posegajo z vzdrževalnimi in sanacijskimi deli le pooblaščene osebe s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine,
– varuje se ustrezna raba območja spomenika ter namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov,
– v območju spomenika ni dovoljeno postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenimi pogoji odobri pristojni zavod v skladu z vsebino in značajem spomenika,
– omogoča se izvedba strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,
– prepoveduje se uničevanje, poškodovanje, odnašanje predmetov ter trgovanje s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika,
– v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskem delu,
– znanstveno raziskovalnem delu.
2. MRZLO POLJE – Hiša z mlinom Mrzlo polje 2
Hiša z mlinom stoji v globeli, tik ob slapu Gračnice, v južnem delu naselja Mrzlo polje. Do leta 2008 je ob hiši stala žaga venecijanka, ki je bila grajena v začetku 20 stoletja. Zaradi slabega gradbenega stanja žage se je le-ta porušila s kulturnovarstvenim soglasjem ZVKD OE Celje. (Ob tem je bila izdelana arhivska in fotodokumentacija). Hiša z mlinom je z daljšo fasado prislonjena v breg. V celoti je grajena iz kamna. V kletnem delu, ki je delno vkopan sta dva prostora. V večjem prostoru se na dvignjenem lesenem podestu nahaja mlin s tremi kamni ter z še ohranjenimi nekaterimi mlinskimi napravami. Zunanjega mlinskega kolesa ni, saj je bil dotok vode speljan preko cevi skozi rezervoar. V zgornjem – bivalnem delu se nahaja veža, kuhinja in soba ter gospodarski prostor nad mlinom. Fasadni omet peščene barve je skromno členjen z belimi obrobami. Streha na objektu je somerno dvokapna krita z opeko. Hiša z mlinom nima ohranjene datacije. Po zasnovi sodeč naj bi nastala sredi ali koncem 19. stol. V Franciscejskem katastru iz leta 1825 hiša še ni vrisana. Hiša z mlinom je s tipološkega vidika redkost na obravnavanem območju. Dolina Gračnice je bila v 19. stoletju na gosto posejana z mlini, sedaj pa je mlin Mrzlo polje 2 eden izmed redkih ohranjenih. Skozi gradbeno-razvojni ter družbeno-zgodovinski vidik nam izpričuje način življenja, gospodarjenja in obrti v preteklosti.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varujejo se kulturne, arhitekturne, etnološke, likovne, krajinske ter zgodovinske vrednote v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– raba in posegi se podrejajo ohranjanju in varovanju kulturnega spomenika,
– varuje se primarna masa, primarni tlorisni in višinski gabariti, konstrukcijska zasnova in primarni materiali,
– varuje se primarna podoba zunanjščine, stavbno pohištvo, nakloni, oblika strešin in kritina ter originalni materiali. Načeloma na zunanjščini ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav,
– rekonstruira se celotna notranjščina s pripadajočo opremo ter posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli v prvotnem materialu in obliki,
– v stavbno maso dediščine lahko posegajo z vzdrževalnimi in sanacijskimi deli (delna ali celovita prenova) le pooblaščene osebe s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,
– v območju spomenika ni dovoljeno postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenimi pogoji odobri pristojni zavod v skladu z vsebino in značajem spomenika,
– omogoča se izvedba strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,
– prepoveduje se uničevanje, poškodovanje, odnašanje predmetov ter trgovanje s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika,
– v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– učno-demonstracijskem delu,
– znanstveno raziskovalnem delu.
Meje spomenikov so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje in Občina Laško.

Za vsako spremembo funkcije spomenikov, poseg v spomenike, njihove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje.
Podrobnejše pogoje za raziskovanja, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika določa zakon.
Varstveni režimi lahko omejujejo lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine, pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na posameznih parcelah navedenih v aktu o razglasitvi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe Zakona o varstvu kulturne dediščine in Zakon o prekrških.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi etnoloških kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Laško (Uradni list RS, št. 43/09).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.