Na podlagi 11.a in 11.c člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZCestV in 42/09) in tretjega odstavka 3. člena Zakona o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (Uradni list RS, št. 69/08), izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa cestninske ceste v Republiki Sloveniji, način določitve višine cestnine za uporabo cestninskih cest in način njenega plačevanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe in prekrške za njeno kršitev.
(2) Ta uredba določa tudi cestninske razrede za plačilo cestnine za uporabo cestninskih cest za določen čas (z vinjetami), obliko, vsebino, prodajno ceno in druge značilnosti vinjet, namestitev vinjet, način njihove izdaje in uporabe, izdajo nove vinjete ter ureja druga vprašanja, povezana s cestninjenjem z vinjetami.
(3) Ta uredba določa tudi način, postopek in višino stroškov namestitve tehnične naprave, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo vozila.

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. »upravljavec« je pravna oseba, ki v skladu z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZJC-C) upravlja določene cestninske ceste;
2. »cestninska cesta« je vsaka cesta, za uporabo katere je s to uredbo določeno plačilo cestnine;
3. »vinjeta« je nalepka, ki dokazuje, da je bila za vozilo plačana cestnina za uporabo cestninskih cest za določen čas;
4. »cestninski razred« je vrsta vozila ali skupine vozil, za katero se določi višina cestnine;
5. »cestninska postaja« je mesto na cestninski cesti ali na uvozu oziroma izvozu z nje, ki je opremljeno s potrebnimi napravami za cestninjenje;
6. »prevozna razdalja« je s to uredbo določena dolžina cestninske ceste ali njenega odseka, za katerega se plačuje cestnina na izstopni cestninski postaji pri zaprtem cestninskem sistemu oziroma na vstopno-izstopni cestninski postaji pri odprtem cestninskem sistemu.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kakor ga imajo v zakonu, ki ureja javne ceste, in zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa.

(1) Cestninske ceste, za katere se plačuje cestnina po prevoženi razdalji, so v Republiki Sloveniji avtoceste in hitre ceste, določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, pri čemer se za vsako cesto določijo tudi prevozne razdalje in cestninske postaje, na katerih poteka cestninjenje.
(2) Cestninske ceste, za katere se plačuje cestnina za določen čas njihove uporabe (v nadaljnjem besedilu: cestnina za določen čas), so v Republiki Sloveniji vse avtoceste in hitre ceste, ki jih upravlja in vzdržuje upravljavec cestninskih cest (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) ter so v ta namen posebej označene z obvestilno tablo, določeno v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Cestninske ceste vključujejo tudi vse cestne objekte na njih razen tistih, za katere se določi posebna cestnina.
(4) Od plačane cestnine se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi o davku na dodano vrednost.

(1) Cestnina se ne plača za:
– prevoze z vozili s prednostjo ter za vozila za spremstvo, vključno z vozili v spremstvu,
– prevoze z vojaškimi vozili Slovenske vojske,
– prevoze s tujimi vojaškimi vozili, ki se opravljajo za potrebe izvajanja nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil in drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami,
– prevoze z vozili, ki se opravljajo za potrebe izvajanja nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov,
– prevoze z vozili, ki se opravljajo za potrebe dejavnosti vzdrževanja cestninskih cest in za opravljanje dejavnosti pobiranja cestnine.
(2) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so tista vozila, ki so opremljena s posebnimi lučmi po predpisih o varnosti cestnega prometa ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne signale pri izvajanju nujnih nalog.
(3) Vojaška vozila so tista vozila, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske.
(4) Prevozi s tujimi vojaškimi vozili, ki se opravljajo za potrebe izvajanja nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil in drugih obrambnih in varnostnih nalog, so tisti prevozi, ki so vnaprej napovedani s strani pristojnih organov, ter prevozi z vozili, označenimi z oznakami mednarodnih organizacij, ki sodelujejo pri varovanju miru ali za katera te organizacije izdajo ali potrdijo potni nalog.
(5) Prevozi z vozili, ki se opravljajo za potrebe izvajanja nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov, so prevozi na podlagi pravilno izpolnjenega potnega naloga in pri mednarodnem prevozu blaga na podlagi carinske deklaracije. Dokumenti morajo biti v izvirniku in se sklicevati na označbe na registrski tablici vozila, za katero se oprostitev obveznosti plačila cestnine uveljavlja.
(6) Prevozi z vozili za potrebe dejavnosti rednega vzdrževanja cestninskih cest in prevozi za opravljanje dejavnosti pobiranja cestnine so prevozi izvajalcev teh dejavnosti.

Za vozila, za katera se ne plača cestnina za določen čas, se plačuje cestnina glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti. Z upoštevanjem vrste vozila in števila osi se ta vozila razvrščajo v naslednje cestninske razrede:
– prvi cestninski razred: motorna vozila z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega vozila presega 3.500 kg;
– drugi cestninski razred: motorna vozila z več kakor tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in skupine vozil z več kakor tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega vozila presega 3.500 kg.

Višino cestnine za posamezni odsek cestninske ceste in posamezni cestninski razred določi upravljavec s cenikom, h kateremu mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(1) Cenik cestnine za posamezne odseke cestninskih cest in za posamezni cestninski razred določi upravljavec glede na višino cestnine za posamezni cestninski razred in prevozne razdalje, določene v prilogi 1 te uredbe. Cenik mora vsebovati tudi določbe o načinih plačevanja cestnine, načinu cestninjenja, načinu evidentiranja plačil in nadzoru nad vplačevanjem.
(2) Če je zaradi izvajanja rekonstrukcijskih ali obnovitvenih del cestninska cesta z odprtim cestninskim sistemom delno (eno smerno vozišče) ali popolnoma (obe smerni vozišči) zaprta za promet, tako da je ta z enega ali obeh smernih vozišč preusmerjen na vzporedne ceste, se cestnina med trajanjem te omejitve lahko zniža sorazmerno z dolžino odseka smernega vozišča, ki je zaprto za promet. Začasno znižanje cestnine določi upravljavec s cenikom znižane cestnine, ki ga objavi na cestninski postaji, na kateri se plačuje cestnina za uporabo te ceste.
(3) Cenik cestnine, h kateremu je dala soglasje vlada, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Cestnina glede na prevoženo razdaljo se plačuje v gotovini in brezgotovinsko.
(2) Cestnina se gotovinsko plačuje pri zaprtem cestninskem sistemu na izstopni cestninski postaji na podlagi dokumenta, ki ga voznik prejme na vstopni cestninski postaji, in pri odprtem cestninskem sistemu na vstopno-izstopni cestninski postaji.
(3) Voznik, ki na izstopni cestninski postaji v zaprtem cestninskem sistemu ne predloži vstopne kartice, prevzete na vstopni cestninski postaji, plača cestnino za prevozno razdaljo od najbolj oddaljene vstopne cestninske postaje v tem sistemu.
(4) Pri gotovinskem plačevanju cestnine mora upravljavec nerezidentom Republike Slovenije zagotoviti plačevanje v tuji valuti, kar se podrobneje uredi v ceniku cestnine.
(5) Upravljavec lahko plačilo cestnine zagotovi z naslednjimi brezgotovinskimi načini:
– s plačilnimi karticami;
– z elektronskimi mediji upravljavca;
– z elektronskim cestninjenjem brez ustavljanja vozila.
(6) Mesta nakupa elektronskih medijev upravljavca in naprav za elektronsko cestninjenje mora upravljavec določiti v ceniku cestnine.
(7) Voznik mora na vstopni cestninski postaji v zaprtem cestninskem sistemu z elektronskim medijem ali napravo za elektronsko cestninjenje evidentirati vstop tako, kakor je določeno z načinom cestninjenja, evidentiranja in nadzora plačevanja cestnine ter s splošnimi pogoji uporabe naprav za elektronsko cestninjenje. Voznik brez evidentiranega vstopa plača na izstopni cestninski postaji cestnino za prevozno razdaljo od najbolj oddaljene vstopne cestninske postaje v tem sistemu.
(8) Na posameznih manj pogosto uporabljanih cestninskih postajah lahko upravljavec vzpostavi samo takšne načine plačevanja cestnine, ki ne zahtevajo navzočnosti osebja upravljavca (samodejne cestninske postaje). Takšne cestninske postaje in možni načini plačevanja cestnine na njih se določijo v prilogi 1 te uredbe, na priključkih nanje pa morajo biti tudi jasno označene.
(9) Pri brezgotovinskih oblikah plačevanja cestnine lahko upravljavec priznava popust, ki mora biti sorazmeren z zmanjšanjem administrativnih stroškov pri določeni obliki brezgotovinskega plačevanja in ne sme presegati 13% višine cestnine brez popusta.
(10) Upravljavec mora z začetkom veljavnosti cenika cestnine dele cenika, ki se nanašajo na višino cestnine za posamezne odseke cestninske ceste, za uporabo katerih se cestnina plačuje na posamezni cestninski postaji, objaviti tudi na vidnem mestu na tej postaji.
(11) Vozniki, ki izvajajo prevoze, za katere se ne plača cestnina, ne smejo uporabljati prometnega pasu, ki je posebej označen za elektronsko cestninjenje, razen če ni glede nadzora nad plačevanjem cestnine v ceniku cestnine določeno drugače.
(12) Cenik iz 7. člena te uredbe mora omogočati proračunskim uporabnikom plačevanje cestnine v rokih, ki jih določata zakon, ki ureja javne finance, in zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.

(1) Za uporabo cestninske ceste z motornim vozilom, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, se plača cestnina za uporabo cestninskih cest za določen čas.
(2) Vozila iz prejšnjega odstavka se razvrščajo v dva cestninska razreda:
– prvi cestninski razred: enosledna motorna vozila s priklopnim vozilom ali brez njega;
– drugi cestninski razred: dvosledna motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, s priklopnim vozilom ali brez njega.

(1) Prodajne cene vinjet, ki vključujejo davek na dodano vrednost, znašajo:
– letna vinjeta za prvi cestninski razred 47,50 eura in za drugi cestninski razred 95 eurov;
– polletna vinjeta za prvi cestninski razred 25 eurov;
– mesečna vinjeta za drugi cestninski razred 30 eurov;
– tedenska vinjeta za prvi cestninski razred 7,50 eura in za drugi cestninski razred 15 eurov.
(2) Vinjete iz prejšnjega odstavka z oznako naslednjega koledarskega leta se začnejo prodajati in uporabljati s 1. decembrom tekočega leta. Z istim dnem preneha prodaja vinjet z oznako tekočega koledarskega leta.
(3) Proračunski uporabniki plačujejo vinjete v rokih, ki jih določata zakon, ki ureja javne finance, in zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.

(1) Vinjeta je pravokotne oblike dimenzij 77 mm x 85 mm in sestavljena iz zgornjega dela, ki se nalepi na vozilo, in spodnjega dela, ki velja kot potrdilo o nakupu vinjete – kupon. Cestninski zavezanec hrani kupon za čas veljavnosti vinjete.
(2) Na prednji strani vinjete (ki je vidna, ko je vinjeta nalepljena na vetrobransko steklo, in ki je za vsako koledarsko leto drugačne barve) so naslednji podatki:
a) na zgornjem delu:
– oznaka koledarskega leta in obdobja veljavnosti (mesecev, dni), pri čemer ima vinjeta, razen letne vinjete, za natančno določitev roka njene veljavnosti 12 kvadratkov z rimsko oznako za mesece koledarskega leta in dodaten kvadratek z oznako XII/predhodnje koledarsko leto ter 31 kvadratkov za označevanje koledarskih dni,
– hologramski obroč s piktogramom, katerega obliko določi upravljavec,
– serijska številka vinjete,
– napis »REPUBLIKA SLOVENIJA«;
b) na spodnjem delu – kuponu:
– napis »REPUBLIKA SLOVENIJA«,
– navedba, za katere ceste je obvezna uporaba vinjete,
– veljavnost vinjete v slovenskem in angleškem jeziku,
– navodilo glede shranjevanja kupona v slovenskem in angleškem jeziku,
– pomanjšan piktogram z zgornjega dela vinjete.
(3) Na hrbtni strani vinjete so naslednji podatki:
a) na zgornjem delu:
– telefonska številka cestninskega uporabniškega središča,
– navodilo za nameščanje vinjete na vozilo v slovenskem in angleškem jeziku,
– skica z označenimi možnostmi nameščanja vinjete,
– opozorilo o neprenosljivosti vinjete v slovenskem in angleškem jeziku;
b) na spodnjem delu – kuponu:
– črtna koda,
– pomanjšan piktogram avtomobila oziroma motornega kolesa,
– firma in sedež upravljavca,
– ponovljena serijska številka vinjete.
(4) Material za izdelavo vinjete in tisk na cestninski nalepki morata biti takšna, da je ob normalnem ravnanju z njo zagotovljena njena uporabnost za obdobje veljavnosti.
(5) Vinjeta mora imeti najmanj naslednje zaščitne elemente:
– obroč s hologramsko folijo z vgraviranim 3D-motivom (hologram lahko izdela le tiskarna s certifikatom),
– serijsko številko na vinjeti in kuponu,
– varnostne zaseke, ki preprečujejo odstranitev vinjete brez poškodb,
– najmanj dvakrat dvoslojni napis v barvi, ki povzroči, da se pri odstranitvi pojavi napis »NEVELJAVNO«.
(6) Natančnejšo specifikacijo materiala, iz katerega je izdelana vinjeta, njegove mehanične in kemične lastnosti, barvo in natančnejšo razporeditev posameznih elementov na vinjeti določi upravljavec.
(7) Rok veljavnosti vinjete, razen letne vinjete, se določi tako, da se ob prodaji le-te z ustreznim luknjačem preluknja oznaka dneva in meseca nakupa. Če na vinjeti ni ustrezno označenega dneva nakupa, se šteje, da je neveljavna oziroma da cestninski zavezanec ni plačal cestnine.
(8) Prodajalci na prodajnih mestih morajo za označitev roka veljavnosti vinjete uporabljati opremo po specifikaciji proizvajalca nalepke. Opremo zagotovi upravljavec.

(1) Cestninski zavezanec mora pred vstopom na cestninsko cesto poskrbeti za predpisano namestitev veljavne vinjete za cestninski razred, v katerega sodi njegovo vozilo.
(2) Po odstranitvi zaščitne folije je treba vinjeto nepoškodovano in z originalnim lepilom na njej namestiti na notranjem robu vetrobranskega stekla, tako da je jasno vidna od zunaj (ne sme se npr. namestiti na mesto, kjer je to steklo zatemnjeno). Pri nameščanju se upoštevajo tudi priporočila na hrbtni strani vinjete.
(3) Vinjete ni dovoljeno nameščati na stranska stekla vozila.
(4) Če vinjeta ni nalepljena na vozilu na predpisani način, se šteje, da je neveljavna oziroma da cestninski zavezanec ni plačal cestnine.
(5) Zaradi varnosti v prometu ter zagotavljanja učinkovite in uporabniku prijazne kontrole plačevanja cestnin se morajo pred namestitvijo nove veljavne vinjete z vetrobranskega stekla odstraniti prej nameščene oziroma neveljavne vinjete.
(6) Na motornih kolesih se vinjete namestijo na vidni del motornega kolesa, ki ga ni mogoče odstraniti ali pa je to mogoče le z večjim naporom (npr. na vetrobranski ščitnik, rezervoar za gorivo, zunanjo stran vilic prednjega kolesa ipd.).

Prepovedani sta odstranitev in ponovna namestitev sicer veljavne vinjete ali uporaba kemičnih sredstev na vinjeti oziroma drugi posegi na njenem originalnem lepilu, katerih namen je preprečiti samouničenje vinjete ob odstranitvi. V teh primerih vinjeta ne velja kot dokaz o plačilu cestnine oziroma se šteje, da cestninski zavezanec ni plačal cestnine.

(1) Cestninski zavezanci, ki uporabljajo vozila brez vetrobranskega stekla, lahko uporabljajo vinjeto, ne da bi jo namestili na vozilo. Enako velja za vozila, za katera je proizvajalec izdal tehnično potrdilo, da se na njihovo vetrobransko steklo vinjeta ne sme nalepiti.
(2) Cestninski zavezanec mora imeti v primerih iz prejšnjega odstavka poleg vinjete v vozilu tudi izvirnik potrdila o nakupu vinjete, ki ga je izdal upravljavec. Na potrdilu mora biti vpisana registrska številka vozila, za katero je bila vinjeta kupljena.
(3) Proizvajalci vozil in znanstvene institucije, ki opravljajo testiranje vozil in imajo dovoljenje upravne enote za uporabo kovinskih preizkusnih tablic, lahko uporabljajo vinjeto, ne da bi jo namestili na vozilo.
(4) Cestninski zavezanec mora imeti v primeru iz prejšnjega odstavka poleg vinjete v vozilu tudi izvirnik potrdila, ki ga je izdal upravljavec. Na potrdilu mora biti vpisana registrska številka vozila in serijska številka vinjete.

(1) Cestninski zavezanec lahko v naslednjih primerih zahteva od upravljavca, da mu izda novo (nadomestno) vinjeto za isto obdobje, za katero je veljala izdana in prej nameščena vinjeta:
– če je vetrobransko steklo, na katero je bila nameščena vinjeta, uničeno ali zamenjano,
– če je del enoslednega vozila, na katerem je bila nameščena vinjeta, uničen ali zamenjan,
– če je bilo vozilo odjavljeno in izbrisano iz evidence registriranih vozil,
– če je bilo vozilo, vetrobransko steklo ali del enoslednega vozila zamenjan v garancijskem roku.
(2) Cestninski zavezanec mora vlogi za izdajo nove (nadomestne) vinjete priložiti naslednja dokazila:
– kopijo računa za zamenjavo vetrobranskega stekla, ki ga je izdala delavnica, v kateri je bilo popravilo opravljeno, in odstranjeno vinjeto, v primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka,
– kopijo računa za zamenjavo dela enoslednega vozila, ki ga je izdala delavnica, v kateri je bilo popravilo opravljeno, in odstranjeno vinjeto, v primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka,
– odstranjeno vinjeto, v primeru iz tretje alinee prejšnjega odstavka. Podatek o odjavi in izbrisu vozila iz evidence registriranih vozil pridobi upravljavec cestninskih cest po uradni dolžnosti,
– kopijo dokumenta prodajalca ali delavnice, ki je opravila zamenjavo vozila, vetrobranskega stekla ali dela enoslednega vozila v garancijskem roku, in odstranjeno vinjeto, v primeru iz četrte alinee prejšnjega odstavka.
(3) Pri odstranjeni vinjeti, razen letni vinjeti, mora biti poleg obdobja razviden tudi rok njene veljavnosti, v nasprotnem primeru je treba priložiti račun o njenem nakupu.
(4) V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko cestninski zavezanec tudi sam kupi novo (nadomestno) letno vinjeto ali polletno vinjeto za enosledno vozilo. Cestninski zavezanec z vlogo in dokazili iz drugega odstavka tega člena, ki jim mora priložiti še kupon in račun o nakupu nove (nadomestne) letne ali polletne vinjete, zahteva od upravljavca povračilo vrednosti nakupa nadomestne vinjete. Do vračila vrednosti letne vinjete je upravičen samo v primeru, da njej nadomestno vinjeto kupi pred začetkom veljavnosti letne vinjete za naslednje koledarsko leto. Za polletno vinjeto, za katero je ob njenem nakupu cestninski zavezanec določil novo obdobje veljavnosti, je upravičen do sorazmernega vračila vrednosti za čas do izteka veljavnosti nadomeščene oziroma uničene vinjete.
(5) Vlogo za izdajo nadomestne vinjete ali za povračilo vrednosti nakupa nadomestne letne oziroma polletne vinjete mora cestninski zavezanec vložiti najkasneje v 15 dneh od izpolnitve pogojev za uveljavljanje upravičenj po tem členu uredbe in ob pogoju, da je cestninski zavezanec kupil nadomestno vinjeto za tekoče koledarsko leto pred začetkom veljavnosti letne vinjete za naslednje koledarsko leto.

(1) Namestitev in odstranitev tehnične naprave, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo (v nadaljnjem besedilu: lisice), izvaja cestninski nadzornik.
(2) Lisice se lahko namestijo le na vozilo, ki je ustavljeno tako, da ne ovira ali ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu, ter, če je le mogoče, na sprednje levo kolo vozila in v skladu z navodili proizvajalca lisic.
(3) Ob odsotnosti cestninskega zavezanca mora cestninski nadzornik na steklo voznikovih vrat oziroma na vetrobransko steklo pred voznikovim sedežem ali na drugo primerno in dobro vidno mesto na vozilu prilepiti pisno opozorilo za tega zavezanca, da so na vozilu nameščene lisice. S tem opozorilom je voznik obveščen o postopku odstranitve lisic ter o plačilu stroškov njihove namestitve in odstranitve.
(4) Vozila, na katero so nameščene lisice, cestninski zavezanec ne sme odpeljati ali premikati, dokler niso odstranjene.
(5) Cestninski nadzornik mora vsako vozilo, na katero se namestijo lisice, fotografirati in napisati zapisnik o stanju vozila.
(6) Če je zaradi namestitve ali odstranitve lisic vozilo poškodovano, mora upravljavec poravnati nastalo škodo njegovemu lastniku.
(7) Stroški namestitve in odstranitve lisic se plačajo upravljavcu cestninskih cest.
(8) Cestninski nadzornik mora z vozila odstraniti lisice takoj ali najpozneje v dveh urah po predložitvi dokazila o plačilu stroškov namestitve in odstranitve lisic ter dokazila o nakupu vinjete.
(9) Za odstranitev lisic, ki jo opravi nepooblaščena oseba, in za njihovo namerno poškodovanje, uničenje ali odtujitev se zaračuna odškodnina v višini njihove dvakratne nabavne vrednosti, ki jo upravljavec objavi v ceniku cestnine. Odškodnino mora plačati lastnik ali najemnik vozila, na katero so bile nameščene lisice.
(10) Višina stroškov namestitve in odstranitve lisic znaša 50 eurov.

(1) Če je zaradi izvajanja rekonstrukcijskih ali obnovitvenih del ali drugih razlogov (npr. javna prireditev) delno ali popolnoma zaprta vzporedna cesta in je promet preusmerjen na cestninsko cesto, ni potrebno uporabljati vinjete na odseku, ki velja kot obvoz.
(2) Vozila, ki uporabljajo cestninske ceste zaradi obvoza in nimajo vinjet, morajo le-te zapustiti na prvem odprtem izvozu.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo cestninski nadzorniki, inšpektorji Prometnega inšpektorata Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije. Nadzor nad uporabo vinjet opravlja tudi policija.
(2) Nadzor nad določanjem cenika cestnine in zaračunavanjem cestnine opravljajo inšpektorji Prometnega inšpektorata Republike Slovenije in inšpektorji Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.

(1) Z globo od 4.000 do 20.000 eurov se kaznuje upravljavec, če:
– zaračunava cestnino v nasprotju z veljavnim cenikom cestnine ali ne pridobi soglasja vlade k ceniku cestnine pred objavo le-tega (6. člen);
– ne objavi cenika cestnine (tretji odstavek 7. člena in deseti odstavek 8. člena).
(2) Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki pobira cestnino na javni cesti, ki ni določena s predpisom vlade kot cestninska cesta.
(4) Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(5) Z globo od 300 do 800 eurov se za prekršek kaznuje voznik, če:
– na izstopni cestninski postaji ne izkaže evidentirane vstopne cestninske postaje in zavrne plačilo cestnine za prevozno razdaljo od najbolj oddaljene vstopne cestninske postaje (tretji in sedmi odstavek 8. člena);
– prevozi cestninsko postajo v nasprotju z enajstim odstavkom 8. člena te uredbe;
– v vozilu iz 14. člena te uredbe nima vinjete in pisnega potrdila o nakupu vinjete, ki ga je izdal upravljavec (drugi odstavek 14. člena);
– v vozilu nima vinjete in pisnega potrdila upravljavca z vpisano registrsko številko vozila in serijsko številko vinjete (četrti odstavek 14. člena).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o cestninskih cestah in cestnini (Uradni list RS, št. 62/08, 64/08, 70/08, 78/08, 103/08 in 46/09).

Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.