Na podlagi 8. člena, tretjega odstavka 28. člena, tretjega odstavka 33. člena in 76. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) ter šestega odstavka 6. in 29. člena Zakona o krmi (Uradni list RS, št. 127/06) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik ureja:
– označevanje krmnih dodatkov v krmnih mešanicah v skladu z Direktivo Sveta 70/524/ES z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L št. 270 z dne 14. 12. 1970, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1756/2002 z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive 70/524/ES o dodatkih v krmi glede odvzema dovoljenja za dodatek in o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2430/1999 (UL L št. 265 z dne 3. 10. 2002, str. 78),
– proizvodnjo, skladiščenje, dajanje na trg za namen izvoza in izvoz krmnih dodatkov, predmešanic in krmnih mešanic, ki vsebujejo krmne dodatke, ki nimajo dovoljenja za dajanje na trg in uporabo v Skupnosti, ter
– izjemno uporabo snovi kot krmnega dodatka, ki nima dovoljenja Skupnosti, za namen znanstvenega poskusa za izvajanje drugega odstavka 3. člena Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 29), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 386/2009 z dne 12. maja 2009 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 glede uvedbe nove funkcionalne skupine krmnih dodatkov (UL L št. 118 z dne 13. 5. 2009, str. 66), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1831/2003/ES).

Za potrebe tega pravilnika imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
1. dovoljeni krmni proizvodi so krmni dodatki, ki imajo dovoljenje iz točke (a) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1831/2003/ES (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje Skupnosti), ter predmešanice in krmne mešanice, ki vsebujejo krmne dodatke, ki imajo dovoljenje Skupnosti;
2. nedovoljeni krmni proizvodi so krmni dodatki, ki nimajo dovoljenja Skupnosti, ter predmešanice in krmne mešanice, ki vsebujejo krmne dodatke, ki nimajo dovoljenja Skupnosti;
3. direktni izvoz je izvoz nedovoljenih krmnih proizvodov v tretjo državo direktno iz proizvodnega obrata nosilca dejavnosti poslovanja s krmo;
4. indirektni izvoz je dajanje nedovoljenih krmnih proizvodov na trg Skupnosti za namen kasnejšega izvoza v tretjo državo.

(1) Poleg splošnih zahtev glede označevanja krme v skladu s pravilnikom, ki ureja kakovost, označevanje in pakiranje krme, ter zahtev glede označevanja krme v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje krme za posebne prehranske namene, in pravilnikom, ki ureja označevanje medicirane krme, morajo biti na oznaki krmne mešanice, ki vsebuje krmni dodatek, ki ima dovoljenje Skupnosti, še podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Na oznaki hrane za hišne živali, ki vsebuje barvila, konzervanse, antioksidante ter je pakirana v embalaži z neto maso do 10 kg, zadostuje, da so navedeni podatki iz devetega odstavka tega člena.
(2) Podatki na oznaki morajo biti dobro vidni, čitljivi in trajno pritrjeni tako, da so neizbrisni. Zanje odgovarja proizvajalec, tisti, ki je pakiral, uvoznik, prodajalec ali distributer, in sicer tisti izmed njih, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti glede označevanja krmnih mešanic. Vsi zahtevani podatki morajo biti navedeni na pakiranju, vsebniku ali na pritrjeni etiketi.
(3) Na oznaki krmne mešanice morajo biti navedeni naslednji podatki:
a) za kokcidiostatike in druge zdravilne snovi ter pospeševalce rasti:
– specifično ime dodatka, ki je bilo določeno z dovoljenjem,
– vsebnost aktivne snovi,
– datum poteka veljavnosti garancije za vsebnost aktivne snovi ali rok skladiščenja,
– številka odobritve proizvodnega obrata ali posrednika;
b) za antioksidante, barvila (vključno s pigmenti) in konzervanse:
– v primeru krmnih mešanic, ki niso hrana za hišne živali: specifično ime dodatka, ki je bilo določeno z dovoljenjem,
– v primeru hrane za hišne živali: navedba »antioksidant(-i)«, »barvilo(-a)«, »konzervans(-i)« s specifičnim imenom dodatka, ki je bilo določeno z dovoljenjem;
c) za vitamin E:
– specifično ime dodatka, ki je bilo določeno z dovoljenjem,
– vsebnost alfa-tokoferola,
– datum poteka veljavnosti garancije za vsebnost alfa-tokoferola ali rok skladiščenja;
d) za vitamina A in D:
– specifično ime dodatka, ki je bilo določeno z dovoljenjem,
– vsebnost aktivne snovi,
– datum poteka veljavnosti garancije za vsebnost aktivne snovi ali rok skladiščenja;
e) za baker:
– specifično ime dodatka,
– vsebnost, izražena kot Cu;
f) za encime:
– specifično ime aktivne snovi ali snovi v skladu z njihovo encimsko aktivnostjo, ki je bilo določeno z dovoljenjem,
– identifikacijska številka mednarodne zveze za biokemijo,
– enote aktivnosti (enote aktivnosti na gram ali enote aktivnosti na mililiter),
– identifikacijska številka dodatka (v nadaljnjem besedilu: E številka),
– datum poteka veljavnosti garancije ali rok skladiščenja,
– navedba pomembnih značilnosti encima, ki se nanašajo na proizvodni proces (v skladu z izdanim dovoljenjem);
g) za mikroorganizme:
– navedba seva oziroma sevov, ki so bili določeni z dovoljenjem,
– številka vrste seva oziroma sevov,
– število enot, ki tvorijo kolonije (CFU na kg),
– E številka,
– datum poteka veljavnosti garancije ali rok skladiščenja,
– navedba pomembnih značilnosti mikroorganizma, ki se nanašajo na proizvodni proces (v skladu z izdanim dovoljenjem).
(4) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se lahko navedejo tudi podatki za pravilno uporabo krme (v skladu z izdanim dovoljenjem konkretnemu krmnemu dodatku). Podatki morajo biti navedeni na pakiranju, vsebniku ali na pritrjeni etiketi.
(5) Prisotnost elementov v sledovih, razen bakra in vitaminov (z izjemo vitaminov A, D in E), provitaminov in dodatkov s podobnim učinkom, je lahko označena, če je količino teh snovi mogoče ugotoviti z uradnimi analiznimi metodami ali, če to ni mogoče, z drugimi validiranimi analiznimi metodami. V takšnih primerih morajo biti navedeni naslednji podatki:
a) za elemente v sledovih, razen bakra:
– specifično ime dodatka, ki je bilo določeno z dovoljenjem,
– vsebnost elementov;
b) za vitamine (razen vitaminov A, D in E), provitamine in snovi s podobnim kemičnim učinkom:
– specifično ime dodatka, ki je bilo določeno z dovoljenjem,
– vsebnost aktivne snovi,
– datum poteka veljavnosti garancije za vsebnost aktivne snovi ali rok skladiščenja.
(6) Podatki, ki so določeni v tretjem in petem odstavku tega člena, morajo biti natisnjeni v bližini splošnih podatkov in navedeni na pakiranju, vsebniku ali na etiketi. Količino dodatka, vključenega v krmno mešanico, je treba navesti, kadar je vsebnost ali količina navedena v tretjem in petem odstavku tega člena. Podatke o dodatkih lahko spremlja E številka ali trgovsko ime dodatka, kadar to ni že zahtevano v tretjem odstavku tega člena.
(7) Kadar se določa datum poteka veljavnosti garancije ali rok skladiščenja za več dodatkov, se na označbi navede samo en datum veljavnosti garancije ali samo en rok skladiščenja, in sicer za tisti dodatek, ki mu veljavnost garancije oziroma rok skladiščenja najprej poteče.
(8) Krmne mešanice, ki se prevažajo v razsutem stanju, mora spremljati dokument, ki vsebuje podatke iz tretjega in petega odstavka tega člena. Kadar gre za manjše količine krmnih mešanic, ki so namenjene končnem porabniku, morajo biti podatki posredovani končnemu porabniku skupaj z dobavnico oziroma računom.
(9) Pri označevanju hrane za hišne živali, ki vsebuje barvila, konzervanse ali antioksidante ter je pakirana v embalaži z neto maso do 10 kg, zadostuje, da ima pakiranje na označbi navedbo »barvilo(-a)«, »konzervans(-i)« ali »antioksidant(-i)«, ki ji sledi navedba »dodatek (-ki), dovoljen(-i) v Evropski skupnosti:«, pod naslednjima pogojema:
– da nosi pakiranje, vsebnik ali etiketa referenčno številko, s katero se krmno mešanico lahko identificira,
– da proizvajalec na zahtevo kupca poda specifično ime ali imena uporabljenega dodatka ali dodatkov.

(1) Če nosilec dejavnosti poslovanja s krmo proizvaja tako dovoljene kot nedovoljene krmne proizvode, se mora proizvodnja odvijati na ločenih linijah. Zagotovljeni morajo biti ločeni skladiščni prostori za nedovoljene in dovoljene krmne proizvode, ki se skladiščijo v razsutem stanju. Nedovoljeni in dovoljeni krmni proizvodi, ki so pakirani, se lahko skladiščijo v istem prostoru, če je mesto skladiščenja nedovoljenih krmnih proizvodov jasno ločeno od mesta skladiščenja dovoljenih krmnih proizvodov. V obratu mora biti zagotovljena notranja sledljivost in izvajati se morajo ukrepi za preprečevanje navzkrižne kontaminacije.
(2) Nedovoljeni krmni proizvodi, ki se dajo na trg Skupnosti za namen kasnejšega izvoza, morajo imeti na označbi proizvoda oznako, iz katere je razvidno, da so namenjeni za izvoz.
(3) Za izvajanje dejavnosti proizvodnje nedovoljenih krmnih proizvodov in dovoljenih krmnih proizvodov v istem obratu in na isti proizvodni liniji mora nosilec dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 10. člena Uredbe 183/2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. 2. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 141/2007 z dne 14. februarja 2007 o zahtevi za odobritev v skladu z uredbo Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 obratov za proizvodnjo krme, ki proizvajajo ali dajejo v promet krmne dodatke vrste »kokcidiostatiki in histomonostatiki« (UL L št. 43 z dne 15. 2. 2007, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 183/2005/ES) pridobiti dovoljenje Veterinarske uprave Republike Slovenije.
(4) Obrat nosilca dejavnosti poslovanja s krmo, ki proizvaja tudi nedovoljene krmne proizvode, mora poleg evidenc, predpisanih v Uredbi 183/2005/ES voditi tudi posebno evidenco o:
– dobaviteljih, količinah in datumih nabave nedovoljenih krmnih proizvodov,
– datumih in količinah proizvedenih krmnih proizvodov,
– kupcih v državah članicah EU in
– kupcih iz tretjih držav.

(1) Nedovoljene krmne proizvode je dovoljeno direktno izvoziti v tretje države.
(2) Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo morajo za namen direktnega izvoza nedovoljenih krmnih proizvodov vsaj en delovni dan pred pričakovanim izvozom pošiljke nedovoljenih krmnih proizvodov o tem obvestiti krajevno pristojni območni urad VURS, v kolikor je za izvoz potrebno veterinarsko spričevalo. Najavo o namenu izvoza poda nosilec dejavnosti na obrazcu 2, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(3) Izvoz nedovoljenih krmnih proizvodov je dovoljen:
– če so izpolnjeni pogoji iz 12. člena Uredbe 178/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 202/2008 z dne 4. marca 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta glede števila in poimenovanja znanstvenih svetov Evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 60 z dne 5. 3. 2008, str. 17),
– če pristojni organ tretje države za pošiljko zahteva veterinarsko spričevalo, ki ga potrdi VURS ali
– če pristojni organ tretje države poda pisno izjavo, da je uporaba določenega nedovoljenega krmnega proizvoda v tretji državi dovoljena.
(4) Indirektni izvoz nedovoljenih krmnih proizvodov je dovoljen, če nosilec dejavnosti poslovanja s krmo za to dejavnost pridobi dovoljenje VURS.
(5) Nosilci dejavnosti, ki imajo dovoljenje iz prejšnjega odstavka, morajo o pošiljkah, danih na trg, do 10. dne v januarju in juliju obveščati pristojni območni urad VURS.
(6) Glavni urad VURS obvesti pristojni organ države članice o dajanju na trg krmnega proizvoda, ki izvira iz Slovenije, za namen indirektnega izvoza.

(1) Za izvedbo znanstvenega poskusa, v katerem se želi uporabiti snov kot krmni dodatek, ki še nima dovoljenja Skupnosti, mora izvajalec v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe 1831/2003/ES predhodno pridobiti dovoljenje VURS.
(2) Zahtevek za izjemno uporabo snovi kot krmnega dodatka, ki še nima dovoljenja Skupnosti poda vodja poskusa, v katerem navede kraj poskusa, čas in trajanje poskusa, obseg poskusa, namen poskusa, oznako krme, vsebnost snovi, ki jo želijo v poskusu uporabiti v krmi, način proizvodnje krme, pri proizvodnji krmnih mešanicah sestavo predmešanice in druge podatke, ki so pomembni za obravnavo zahtevka. Zahtevku je treba predložiti dokumentacijo iz katere je razvidna ustrezna izobrazba in usposobljenost osebja za izvedbo poskusa in da ima organizacija, ki izvaja poskus, za ta namen odobritev pristojnega organa ter mnenje inštitucije, ki izdeluje ocene tveganja na področju krme, da je krma iz poskusa primerna za predvideni namen uporabe.
(3) VURS dovoli izjemno uporabo snovi kot krmnega dodatka, ki še nima dovoljenja Skupnosti, v skladu z načeli in pogoji iz drugega odstavka 3. člena Uredbe 1831/2003/ES.
(4) V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se določi:
– kje in koliko krmnega dodatka, ki še nima dovoljenja, se lahko nabavi za namen poskusa,
– krajevne in časovne omejitve proizvodnje,
– obrat nosilca dejavnosti v katerem se bo izdelovala predmešanica oziroma krmna mešanica, ki bo vsebovala snov kot krmni dodatek, ki še nima dovoljenja Skupnosti,
– vsebnost snovi kot krmnega dodatek, ki še nima dovoljenja Skupnosti, v predmešanici in v krmni mešanici,
– krajevne in časovne omejitve uporabe poskusne krme in
– omejitve v krmljenju.
(5) Krmni proizvodi, ki bodo uporabljeni v poskusu iz tega člena, morajo imeti na oznaki jasno navedbo »UPORABA SAMO ZA NAMEN POSKUSA« (z velikimi tiskanimi črkami).
(6) Na oznaki krmnega dodatka, ki nima dovoljenja Skupnosti in je namenjen za uporabo v poskusa iz tega člena, morajo biti navedeni naslednji podatki: ime dodatka, ime proizvajalca, številka odobritve obrata, neto masa oziroma neto volumen, številka serije in datum proizvodnje.
(7) Iz deklaracije predmešanice in krmne mešanice mora biti razvidno, da vsebujeta krmni dodatek, ki nima dovoljenja Skupnosti.
(8) Zgoraj navedene krmne proizvode je treba ločeno skladiščiti na način, da ne pride do zamenjave ali navzkrižne kontaminacije z ostalo krmo. Na trg se jih lahko da le v sklopu izdanega dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Če se želi rejne živali, na katerih so se izvajali poskusi, uporabiti za proizvodnjo živil, mora vodja poskusa v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe 1831/2003/ES za ta namen pridobiti dovoljenje VURS.
(10) Živali iz poskusne skupine se lahko uporabi za proizvodnjo živil, če se ugotovi, da na podlagi predložene dokumentacije o varnostnih študijah iz Uredbe Komisije 429/2008/ES o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta 1831/2003/ES v zvezi s pripravo in predložitvijo vlog ter oceno krmnih dodatkov za izdajo dovoljenj zanje (UL L št. 133 z dne 25. 4. 2008, str. 1) s strani organizacije, ki izvaja poskus, to ne bo škodljivo vplivalo na zdravje ljudi in živali ter okolje.

(1) Vlogo za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka 4. člena in četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika vloži nosilec dejavnosti poslovanja s krmo na krajevno pristojni območni urad VURS, na obrazcu 1, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(2) V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se določi vrsta dejavnosti, za katero se dovoljenje izda.
(3) Nosilci dejavnosti morajo o vsaki spremembi podatkov iz vloge v roku 30 dni obvestiti območni urad VURS.
(4) Vlogo za izdajo dovoljenja iz 6. člena tega pravilnika vloži organizacija, ki izvaja poskus, na glavni urad VURS, na obrazcu 3, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(5) Vloga iz prvega in četrtega odstavka tega člena, kot tudi najava o namenu izvoza iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, se lahko odda na VURS v pisni ali elektronski obliki.

Postopki, začeti na podlagi Pravilnika o krmnih dodatkih (Uradni list RS, št. 47/05), se dokončajo po postopku, ki ga določa Pravilnik o krmnih dodatkih (Uradni list RS, št. 47/05).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o krmnih dodatkih (Uradni list RS, št. 47/05).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.