Na podlagi 37. člena in v povezavi s tretjim odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 z dne 13. 4. 2007) in 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 22. redni seji dne 21. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev javne poti JP št. 943911 Ingoličeva ulica na Zgornji Polskavi
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za ureditev javne poti JP št. 943911 – Ingoličeva ulica na Zgornji Polskavi. OPPN določa umestitev načrtovane ureditve v prostor, umestitve gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe.
2. člen
(sestavni deli)
I. SPLOŠNI DEL
II. BESEDILO ODLOKA
III. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA Z GRAFIČNIMI NAČRTI
1.1 Pregledna situacija, M 1:5.000,
1.2 Prikaz območja OPPN na izseku iz prostorskega plana občine, M 1:2.500,
2.1 Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije, M 1:250,
3.1 Ureditvena situacija, M 1:250,
3.2 Zbirna karta komunalnih naprav, M 1:500,
3.3 Karakteristični prečni prerezi, M 1: 25,
3.4 Načrt parcelacije, M 1:250.
IV. POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
V. SEZNAM PRILOG PODROBNEGA NAČRTA
3. člen
(načrtovalec prostorskega akta)
Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev javne poti JP št. 943911 – Ingoličeva ulica na Zgornji Polskavi je izdelalo podjetje URBIS d. o.o. Maribor, Jezdarska ul. 3, Maribor, številka naloge 2007/OPPN-178.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
4. člen
(ureditveno območje in opis ureditve)
(1) Ureditveno območje OPPN leži znotraj naselja Zgornja Polskava, severno od regionalne ceste R II–430 (0247) Fram–Slovenska Bistrica, na katero se posredno priključuje preko Mladinske ulice. Območje zajema naslednje parcele ali dele parcel št.: *26, 35/1, 35/2, 35/3, 36/2, 37/2, 38/3, 38/6, 674/1, vse k.o. Zgornja Polskava. Izven ureditvenega območja se izvede poseg na parcelah štev. 674/2 in 695/2 zaradi izgradnje meteorne kanalizacije.
(2) Predvidene ureditve:
– ureditev javne poti,
– izgradnja potrebne prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
Predmetna javna pot predstavlja dovoz in dostop do obstoječih stanovanjskih objektov, osnovne šole in vrtca.
Na jugozahodnem koncu se priključuje na obstoječo Mladinsko ulico ter preko le-te v smeri jugovzhoda na obstoječo regionalno cesto R II–430 (0274) Fram–Slovenska Bistrica.
V smeri severovzhoda poteka skozi obstoječo pozidavo individualnih stanovanjskih objektov ter se ca. 140,00 m severno od priključka Mladinske ulice ponovno priključi na regionalno cesto.
6. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin ter lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Predvidena dolžina ureditve je ca. 180 m, od tega 140 m Ingoličeve ulice in ca. 40 m Mladinske ulice. Izvede se ureditev cestišča v širini 4.50 m + 0.50 m bankina ter enostranski pločnik širine 1.25 m oziroma 1.00 m pri objektu Ingoličeva ul. 4. Vzporedno se uredi tudi odvodnjavanje in javna razsvetljava ter ostala infrastruktura v cesti.
Vozišče in pločnik bosta izvedena v proti prašni izvedbi (asfalt), pri čemer je pločnik višinsko ločen z obrobo iz betonskih robnikov.
7. člen
(rušitve)
Zaradi načrtovane gradnje je potrebno porušiti obstoječi objekt na parceli štev. *26 k.o. Zgornja Polskava, Ingoličeva ul. 2.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
8. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Prometni režim
V prometnem smislu je prednostne Mladinska ulica, Ingoličeva ulica se na njo prometno podrejeno priključuje.
(2) Pešci in kolesarji
Pešci so ob delu Mladinske ulice in ob Ingoličevi ulici vodeni po enostranskem pločniku, kolesarji so vodeni skupaj s prometom z motornimi vozili na vozišču.
9. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Pred pričetkom del je potrebno zakoličiti obstoječo infrastrukturo. Prestavitve in zaščite se izvedejo v skladu s pogoji upravljavcev.
(2) Odvod padavinskih vod
Padavinske vode se odvajajo preko prečnih in vzdolžnih padcev v požiralnike in preko meteorne kanalizacije v Mlinščico. Pred izpustom v Mlinščico je potrebno zgraditi ustrezno dimenzioniran peskolov in lovilec olj.
(3) Električno omrežje
Na obravnavanem območju se nahajajo obstoječi nizkonapetostni vodi. Pred nadaljnjim načrtovanjem in izvajanjem del je potrebno obstoječe vode zakoličiti. Vsa križanja in približevanja z elektroenergetskimi vodi in napravami je potrebno izvajati v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji upravljavca. Pri načrtovanju in izvedbi je potrebno upoštevati smernice upravljavca številka 06-GV/B-1751/08 z dne 15. 7. 2008.
Na mestih križanj in približevanj delu območja javne poti z elektroenergetskimi vodi in napravami bo potrebno gradbena dela prilagoditi pogojem, ki jih predpisujejo Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981) in Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov, Uradni Iist SFRJ, št. 51/73 (za nizkonapetostne vode):
– kable, ki so pod oziroma nad predvidenim objekti, je potrebno prestaviti na novo lokacijo, elektroenergetske kable pod cestiščem je potrebno prestaviti na novo traso,
– pri križanjih kablov z razširjenim voziščem in novima bankinama je potrebno ustrezno podaljšati mehansko zaščito kablov,
– med gradnjo predvidene infrastrukture mora investitor oziroma izvajalec gradbenih del preprečiti dostop kamionov in gradbenih strojev nad mehansko nezaščitene dele kablov ter preprečiti trajno odlaganje materiala ali posnetje materiala nad njimi, po končanih gradbenih delih mora ostati globina vkopa ista kot je sedaj,
– kable bo potrebno na odsekih, kjer bodo po končanih delih ostali pod povoznimi ali asfaltiranimi (betoniranimi) površinami, mehansko zaščititi, za kar bo potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo,
– minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju kanalizacijske oziroma vodovodne cevi poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 0,5 m,
– navpični svetli razmak pri križanju med kablom in kanalizacijsko oziroma vodovodno cevjo, mora biti najmanj 0,5 m,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju kanalizacijske oziroma vodovodne cevi poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri križanju kanalizacijske oz vodovodne cevi s kablom ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja,
– postavitev čistilnih in prezračevalnih jaškov, hidrantov, nad kablovode in ozemljila ter poleg njih, na manjšo oddaljenost kot je predpisana, ni dovoljena,
– pri izkopu jarka za polaganje kanalizacijske oziroma vodovodne cevi, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom,
– minimalni vodoravni razmak pri paralelnem polaganju telekomunikacijskih oziroma CATV kablov poleg elektroenergetskega kabla do 20 kV mora biti najmanj 1 m,
– če ni mogoče doseči omenjene oddaljenosti, vendar ne manjše od 30 cm, je potrebno med elektroenergetske kable in telekomunikacijski oziroma CATV kabel namestiti pregrade iz termično odpornega materiala ali zgraditi kabelsko kanalizacijo za telekomunikacijski kabel,
– navpični svetli razmak med telekomunikacijskim oziroma CATV kablom in elektroenergetskim kablom pri križanju mora biti najmanj 0,5 m,
– če razmakov pri križanju med telekomunikacijskim oz CATV kablom in elektroenergetskim kablom ne bo mogoče doseči, vendar ne manjših od 30 cm, bo potrebno kable mehansko zaščititi, in sicer:
– elektroenergetske kable z jeklenimi cevmi, ki ne smejo biti krajše od 1 m na vsako stran,
– telekomunikacijske kable z betonskimi ali plastičnimi cevmi (neprevodni material) postavitev betonskih podstavkov za telefonske oziroma CATV omarice nad elektroenergetske kablovode, ozemljila in poleg njih, na manjšo oddaljenost kot je predpisana, ni dovoljena,
– telekomunikacijski oziroma CATV kabel mora biti oddaljen najmanj 2,00 m od obstoječih ozemljitev na elektroenergetskem omrežju,
– minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 0,6 m v naseljih oziroma 1 m izven naselij,
– navpični svetli razmak med kablom in cevjo plinovoda pri križanju, mora biti najmanj 0,3 m,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju plinovodne cevi poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo,
– v primeru, da minimalnih razmakov pri križanju plinovodne cevi s kablom ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja, morebitna postavitev merilnih omaric, jaškov za ventile in izpuste ter zračnike nad kablovode in ozemljila ter poleg njih, na manjšo oddaljenost kot je predpisana, ni dovoljena,
– pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom,
– paralelno vodenje energetskega kabla s toplovodom ni dovoljeno, razen v izjemnih primerih na oddaljenosti 1 m, vendar je pri tem obvezna kontrola obremenitve kabla zaradi povišane temperature – oddaljenost se računa od zunanjega roba toplovoda,
– pri križanju se energetski kabel praviloma polaga pod toplovodom,
– elementi naprav, ki se pri toplovodu ali kablovodu vzdržujejo morajo biti najmanj 2 m oddaljeni od mesta križanja,
– navpična minimalna oddaljenost križanja toplovoda in 10 KV kablovoda je 0,6 m ter 0,5 m za kablovode do 1 KV, če ne moremo doseči predpisanih oddaljenosti ali če prihaja pri navedenih oddaljenostih do dodatnega segrevanja tal v okolici za več kot 10 °C, moramo vgraditi dodatno termično zaščito in
– pri izkopu jarka za polaganje toplovoda, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom.
Če ne bo mogoče na posameznih mestih izpolniti zgornjih zahtev za križanja in približevanja, bo potrebno elektroenergetske vode prestaviti na novo traso oziroma jih mehansko zaščititi, za kar bo potrebno:
– pridobiti upravno in projektno dokumentacijo in
– pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trasa prestavljenih elektroenergetskih vodov.
Vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavca.
(4) Javna razsvetljava
Ob zunanjem (vzhodnem) robu pločnika se uredi javna razsvetljava s svetilkami skladno s tipiko kraja in nizkimi kandelabri do 5,00 m.
(5) Fekalna kanalizacija
V trasi Ingoličeve ulice se predvidi položitev fekalne kanalizacije. Priključitev objektov na njo je možna šele po izgradnji kanalizacijskega omrežja naselja Zgornja Polskava.
(6) TK omrežje
V trasi Ingoličeve ulice se predvidi položitev dvocevne TK kanalizacije.
(7) Vodovodno omrežje
V trasi je obstoječi lokalni vodovod. Cevi se po potrebi zaščitijo oziroma prestavijo.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
10. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Trasa na posega v območja kulturne dediščine. Pri nadaljnjih aktivnostih je potrebno upoštevati priporočila in usmeritve za varstvo nepremičnih arheoloških ostalin. Območje so površine, ki še niso bile predhodno arheološko pregledane, zato je potrebno pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne arheološke raziskave, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva ali da se dediščina pred posegi nadzorovano odstrani. Vse postopke in dela je potrebno izvajati v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja in v skladu z usmeritvami pristojnih služb za varstvo kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
11. člen
(varovanje okolja, ohranjanje narave)
(1) Varovanje okolja
Zrak
V skladu z veljavnim občinskim odlokom se obravnavano območje nahaja na III. območju onesnaženosti zraka.
Voda
Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavano območje nahaja v širšem vodovarstvenem območju (VVO III). Padavinske vode je potrebno lokalno ponikati, odpadne vode iz cestišč in garaž je potrebno speljati v kanalizacijo preko objekta predčiščenja. (lovilec olj, peskolov).
Hrup
V skladu z veljavno zakonodajo se obravnavane parcele nahaja v III. območju stopnje varstva pred hrupom.
(2) Ohranjanje narave
Na območju podrobnega prostorskega načrta ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
12. člen
(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
V skladu z veljavno zakonodajo je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za uren umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki od objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
13. člen
(etapnost gradnje)
Ureditev se izvede v eni etapi. Posamezna dela se lahko izvajajo kot podetape (rušitev objekta, prestavitve infrastrukture ipd.).
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV, OBVEZNOSTIINVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
14. člen
(odstopanja)
Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev opredeljenih v predmetnem načrtu, ki so posledica detajlnih projektnih rešitev ali težav pri pridobivanju zemljišč. Odstopanja so možna glede dimenzij posameznih ureditev, lege in poteka komunalnih vodov. Z odstopanji morajo soglašati upravljavci posameznih vodov. Vse natančne rešitve in dimenzije se opredelijo v projektni dokumentaciji.
15. člen
(obveznost v času gradnje)
V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
X. KONČNE DOLOČBE
16. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
17. člen
(vpogled OPPN)
OPPN je na vpogled v Občini Slovenska Bistrica in Krajevni skupnosti Zgornja Polskava.
Št. 033-126/2009-22/6
Slovenska Bistrica, dne 21. decembra 2009
Županja
Občine Slovenska Bistrica
Irena Majcen l.r.