Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 38. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) je župan Občine Škofja Loka dne 17. 12. 2009 sprejel

Območje vzhodnega dela nekdanje vojašnice se nahaja v severnem delu mesta Škofja Loka in je trenutno nezadostno izkoriščen in degradiran mestni prostor, ki predstavlja potencial za razvoj in širitev mesta. Na območju se nahajajo površine in objekti nekdanje vojašnice, ki služijo različnim funkcijam, ki po delih zapolnjujejo objekte vojašnice. Z izjemo objekta, v katerem se nahajajo sodišče, center za socialno delo ter zgodovinski arhiv, stavbe niso obnovljene.

Pravno podlago za pripravo in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) predstavlja Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04, popr. 103/05 in 17/06, 64/07 Odl. US: U-I-116/05-21), v katerem je za to območje predvidena izdelava OPPN. Po namenski rabi je zemljišče opredeljeno kot območja urbanih središč, ki so definirana kot centralna območja, ki so pretežno namenjena za trgovino, gostinstvo, storitve, kulturo, javno upravo in stanovanja.
Urbanistična zasnova mesta Škofja Loka kot sestavni del veljavnega odloka o prostorskem planu navaja območje vojašnice kot razvojno območje v osrednjem delu Škofje Loke in kot prednostno nalogo za uresničevanje urbanistične zasnove navaja reurbanizacijo območja vojašnice in z njo povezanih prometnih ureditev. Opuščena zemljišča vojašnice so primerna za nadaljnji razvoj mestotvornih dejavnosti.
Strokovna podlaga »Programska izhodišča za območje Kapucinskega predmestja Škofja Loka« za vzhodni del nekdanje vojašnice določa naslednja izhodišča za pripravo OPPN: Na vzhodnem delu nekdanje vojašnice se locirajo javne, družbene in kulturne funkcije. Pomembni so višinski gabariti celotnega območja tako zaradi varovanja pogledov na staro mestno jedro iz smeri Kamnitnika, kakor tudi iz drugih smeri. Objekti ne smejo presegati višine P+3 oziroma 12 m višine venca. Obstoječi objekti na vzhodnem delu vojašnice ob Partizanski cesti tvorijo gradbeno linijo, ki naj se pri gradnji novih objektov ohranja.
Za potrebe parkiranja območja z javnim programom se lahko zgradi druga garažna hiša ob Partizanski cesti kapacitete do 300 PM in služi tudi za potrebe blokov, ki se nahajajo južno, ali pa se parkiranje zagotovi v kletnih etažah predvidenih objektov.
Prečna motorna in peš os je Partizanska cesta, ki se uredi v mestno cesto s pločniki in obojestransko kolesarsko stezo in vzdolž nje se dopolni obstoječi drevored kot obojestranski. Partizanska cesta pomeni sekundarno mestno cesto, ki naj razbremeni Kidričevo cesto.
Vmesni prostor med zahodnim in vzhodnim delom nekdanje vojašnice pa služi rekreacijskim, športnim in zelenim površinam. Novo oblikovana zelena cezura (park), površine namenjene športu, rekreaciji in zelenim površinam, pomeni podaljšek zelenega pasu in povezavo z zelenim zaledjem Kamnitnika. Zametke parka na vzhodnem delu vojašnice se uredi in dopolni.
Strokovna podlaga »Predlog ureditve vzhodnega dela vojašnice« določa zasnovo pozidave, program objektov, prometno ureditev ter ozelenitev območja kot podlago za pripravo podrobnega načrta.
Podrobni načrt se pripravi v skladu z določili veljavnega Zakona o prostorskem načrtovanju in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ter v skladu z določili veljavnega Zakona o varstvu okolja in njegovimi podzakonskimi predpisi.

Ureditveno območje podrobnega načrta zajema območje planske celote SKL-MS 03 in obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: *323/1, *323/2, *323/3, *323/4, 1033(del), vse k.o. Škofja Loka.
Površina ureditvenega območja znaša približno 4,5 ha.

Načrtovalec izdela strokovne rešitve na podlagi prikaza stanja prostora, veljavnega prostorskega plana občine in urbanistične zasnove mesta Škofja Loka, strokovnih podlag ter smernic nosilcev urejanja prostora.
Strokovne rešitve prostorske ureditve izdela načrtovalec, ki mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni v členih od 156 do 160 veljavnega Zakona o urejanju prostora.
Za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo variantne rešitve, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.
V postopku priprave OPPN se upoštevajo strokovne podlage, ki so bile pripravljene za izdelavo strateških in izvedbenih prostorskih aktov Občine Škofja Loka. Če se ugotovi, da je potrebno izdelati dodatne strokovne podlage, se pripravijo med postopkom in jih pridobi občina.

Roki za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta:
– objava sklepa župana o začetku priprave OPPN v Uradnem listu RS in na internetni strani;
– izdelava osnutka OPPN oziroma eventualnih variantnih strokovnih rešitev v 30 dneh po podpisani pogodbi z načrtovalcem;
– v 7 dneh po potrditvi osnutka s strani občine le-ta pošlje poziv nosilcem urejanja prostora, da v roku 30 dni od prejema poziva dajo smernice k osnutku OPPN;
– izdelava dopolnjenega osnutka v 30 dneh po preteku roka za pridobitev smernic;
– javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN, ki traja 30 dni, v roku 45 dni po potrditvi dopolnjenega osnutka s strani občine;
– priprava in sprejem stališč do pripomb in predlogov javnosti z javne razgrnitve in obravnave v 14 dneh po končani razgrnitvi;
– priprava predloga OPPN na podlagi stališč v 14 dneh po njihovi potrditvi;
– v 7 dneh po potrditvi predloga OPPN s strani občine le-ta pošlje poziv nosilcem urejanja prostora, da v 30 dneh podajo mnenje, ali predlog OPPN upošteva podane smernice;
– priprava usklajenega predloga v 30 dneh po preteku roka za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora;
– obravnava in sprejem usklajenega predloga OPPN na seji občinskega sveta po potrditvi le-tega s strani občine;
– objava v Uradnem listu RS po sprejemu na seji občinskega sveta.
Navedeni roki ne upoštevajo postopka celovite presoje vplivov na okolje; v primeru, da je postopek potrebno izvesti, se roki ustrezno podaljšajo.

Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenje za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, Ljubljana;
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Vojkova cesta 61, Ljubljana;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja zgornje Save, Ulica Mirka Vadnova 5, Kranj;
4. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, Ljubljana;
5. Zavod RS za varstvo kulturne dediščine OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, Ljubljana;
6. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva cesta 10, Ljubljana;
7. Elektro Gorenjska, PE Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj;
8. Občina Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka;
9. Krajevna skupnost Kamnitnik, Mestni trg 39, Škofja Loka;
10. drugi nosilci urejanja prostora, kolikor bi se v postopku priprave podrobnega načrta izkazalo, da so njihove smernice potrebne.
Če nosilci urejanja prostora v roku 30 dni od prejema poziva ne dajo smernic, se šteje, da jih nimajo, pri čemer pa mora pripravljavec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi.

Finančna sredstva za pripravo strokovnih podlag, geodetskega načrta in prostorskega načrta se zagotovijo iz proračuna Občine Škofja Loka.

Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Škofja Loka in pošlje Ministrstvu za okolje in prostor.