Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US RS, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US RS, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08 in 79/09), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 17/08, 21/08 – popr.), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 22/94 in 90/07), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08) ter 11. in 19. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 14/09) je Občinski svet Občine Metlika na 23. redni seji dne 23. 12. 2009 sprejel

Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Metlika (v nadaljevanju: občina).

S tem odlokom se določajo način in pogoji izvajanje javne službe, ki obsega:
1. organizacijsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. naprave in objekte uporabnikov in izvajalca,
3. pogoje za priključitev na javno kanalizacijo,
4. način priključitve na javno kanalizacijo,
5. prevzem objektov in naprav javne kanalizacije za izvajanje javne službe,
6. meritve odvoda porabljene vode in onesnaženosti odpadne vode,
7. odvajanje tehnoloških odpadnih voda,
8. odvajanje padavinskih voda,
9. odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območjih, kjer ni sistemov javnega kanalizacijskega omrežja,
10. uporaba javne kanalizacije,
11. prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode,
12. viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne službe,
13. obveznosti izvajalca in uporabnikov javne službe.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo veljavni predpisi.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
2. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
3. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
4. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
5. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
6. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
7. greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
8. obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
9. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
10. obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
11. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe;
12. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
13. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
14. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
15. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
16. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
17. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
18. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
Drugi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Javno službo zagotavlja Občina Metlika v obliki javnega podjetja Komunala Metlika d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na območju Občine Metlika v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Občina Metlika z javno službo zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v naseljih občine Metlika ali delu naselja.
Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:
1. upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, skladno s predpisi o komunalnih čistilnih napravah,
3. čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
4. prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelava blata,
5. prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč,
6. obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave,
7. prevzem blata iz pretočnih greznic,
8. prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in
9. obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje.
Storitve javne službe so tudi:
1. izdelava načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne službe,
2. ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav in odpadki iz peskolovov, lovilcev olj in maščob, skladno z načrtom iz prve alineje tega odstavka,
3. vzdrževanje in čiščenje kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode.
S storitvami javne službe iz tega člena se zagotavlja čiščenje komunalne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda), da se prepreči onesnaženje voda, tal in zraka ter preprečijo okužbe skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

Čiščenje odpadne vode se na območju občine Metlika prostorsko zagotavlja:
1. v centralni čistilni napravi Metlika:
– za čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvaja preko kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena,
– za sprejem blata iz malih čistilnih naprav in odpadnih vod iz greznic,
2. v krajevnih komunalnih čistilnih napravah za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje,
3. v malih čistilnih napravah do 50 PE, ki niso v upravljanju javne službe.

Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena in na območjih, na katerem v skladu z veljavno zakonodajo, ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, se lahko komunalna odpadna voda odvaja v:
1. male komunalne čistilne naprave,
2. v greznice brez iztoka, za katere mora biti redno praznjenje zagotovljeno v okviru javne službe,
3. odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi manjši od 50 PE, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb.
Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Čiščenje greznic izvaja izvajalec javne službe v skladu s programom praznjenja greznic.
Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznico. Odvedene morajo biti v vodotoke in ponikovalnice, kjer je to mogoče ali v kanalizacijo padavinskih voda.

Na vodovarstvenih območjih je potrebno odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih, industrijskih in padavinskih voda urediti v skladu z veljavno zakonodajo za vodovarstvena območja.

Izvajalec sprejme tehnični pravilnik o pogojih ter načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Metlika v roku šestih mesecev po sprejemu tega odloka.
Tehnični pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
S pravilnikom izvajalec določi sekundarno in primarno omrežje, objekte in naprave skupne ter individualne rabe, tehnične normative in postopke za projektiranje in gradnjo kanalizacije, za priključevanje in čiščenje odpadnih voda, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, za upravljanje in uporabo kanalizacije ter način nadzora.

S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska pogodba.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Metlika in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).

Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za izdajanje smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k dopolnjenimi predlogi prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
Občina in izvajalec se s posebno pogodbo dogovorita o načinu plačila storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Objekti in naprave uporabnika so:
1. kanalizacijski priključek, ki poteka od objekta do mesta priključitve na javno kanalizacijo,
2. interna kanalizacija s pripadajočimi napravami v objektu ali izven njega, vključno z napravami in objekti za predčiščenje odpadnih voda (greznice, peskolovi, oljni lovilci, male čistilne naprave ipd.).
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena, ki se morajo graditi po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo, vzdržuje v skladu s predpisi uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti in skrbeti za vodotesnost tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode.
Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška in mora biti vedno dostopen izvajalcu zaradi nadzora. Priključek na interno kanalizacijo je v zgradbi in na zemljišču uporabnika do priključka na javno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami.
Naprave in objekti uporabnikov so tudi tiste, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku ali manjši skupini uporabnikov. Vključujejo:
1. interno kanalizacijo s pripadajočimi objekti in napravami v objektu,
2. spojni kanal z revizijskimi jaški,
3. naprave in objekte za predčiščenje odpadnih voda (nevtralizacijske naprave, peskolovi, lovilci olj), za akumulacijo in prečrpavanje ter nevtralizacijo odpadnih voda,
4. dvoriščno kanalizacijo,
5. interno cestno kanalizacijo s pripadajočimi objekti (lovilci peska, olj …),
6. kanalizacijski priključek.
Te objekte in naprave financira uporabnik in so njegova last. Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti upravljati tako, da je mogoče normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda in voditi kataster interne kanalizacije z objekti in priključkom.
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo mora biti izvajalcu javne kanalizacije vedno dostopen za nadzor.

Objekti in naprave izvajalca so:
1. primarno omrežje in naprave:
a) kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dvo ali večstanovanjskih hiš ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskem, turističnem …),
b) črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode s tlačnimi vodi iz večstanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja,
c) naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja;
2. sekundarno omrežje in naprave:
a) kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem …),
b) črpališča za preprečevanje odpadne in padavinske vode s tlačnim vodom na sekundarnem omrežju.
Sekundarno omrežje za neposredno priključevanje porabnikov mora omogočati gravitacijsko odvajanje odpadnih voda iz nivelete prostorov v pritličju.

Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
Izvajalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šest mesecev od prejema odločbe o priključitvi.
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom izvajalca.

Za priključitev na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje izvajalca, ki ga izda v skladu z določili tega odloka.
Uporabnik mora pred pridobitvijo soglasja izvajalca za priključitev iz prejšnjega odstavka tega člena plačati komunalni prispevek v skladu z določili občine.
Uporabnik predloži naslednjo dokumentacijo:
1. k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
a) dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
b) idejno zasnovo,
c) situacijo obstoječega stanja,
d) situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
e) opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno količino odpadnih komunalnih in padavinskih vod,
f) strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
2. k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
a) projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve in s projektom za priključitev na javno kanalizacijo,
b) situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
c) služnostno pogodbo uporabnika z lastnikom ali lastniki parcel, preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti služnostno pogodbo,
d) izvedbeni načrt interne kanalizacijske instalacije;
3. k soglasju za priključitev, novih in obstoječih objektov:
a) pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, oziroma dokaz o legalnosti gradnje (objekt zgrajen pred letom 1967),
b) katastrski načrt (načrt parcele),
c) situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
d) načrt strojne napeljave, s projektom za priključitev na javno kanalizacijo,
e) soglasje za prekop cestišča oziroma javnih površin,
f) služnostno pogodbo uporabnika z lastnikom ali lastniki parcel, preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti služnostno pogodbo,
g) potrdilo o plačanem komunalnem prispevku v skladu z določili občine,
h) pogodbo o izvedbi in vzdrževanju kanalizacijskega priključka.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Uporabnik je dolžan z objekti in napravami za odvod odpadnih voda gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne vode ter, da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje, skladno z veljavnimi predpisi in standardi.
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira izvajalec. Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen in registrirani gradbinec pod nadzorom izvajalca. Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika. Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov.
Če uporabnik priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca in priključek ni strokovno izveden, izvajalec lahko priključek izvede na stroške uporabnika tako, da je ta usklajen z določbami tega odloka.

Ukinitev uporabe priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Strošek odklopa bremeni uporabnika.
Izvajalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv in če je možna priključitev objekta na omrežje gravitacijsko do 150 m, tlačno do 100 m dolžine, z višino črpanja do 10 m. V primeru, da priključitev ni tehnično enostavno izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik do zgraditve javne kanalizacije dolžan interno omrežje za odpadne vode urediti na drug ustrezen način po navodilih pristojne inšpekcije, oziroma projektantske rešitve.
V primeru, da bi bili lahko ogroženi vodni viri ali druge dobrine, lahko izvajalec postavi višje zahteve.
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedbo hišnih priključkov, razen zemeljskih del, se lahko opravlja le s soglasjem in pod nadzorom izvajalca.
Priključitev hišne kanalizacije na javno kanalizacijo se izvede na stroške uporabnika.
Pri priključitvi sta uporabnik in izvajalec dolžna upoštevati pogoje, ki veljajo za nove objekte.
Priključitev priključnega kanala se izvede praviloma v revizijskem jašku javne kanalizacije. Uporabnik javne kanalizacije, ki je po tem odloku dolžan zgraditi kanalski priključek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od izvajalca smernice za izgradnjo priključka.

Začasni priključek na javno kanalizacijo se izvede le za gradbišča, javne prireditve in začasne objekte in je mogoč pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječe javne kanalizacije.
Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca javne službe. K vlogi za pridobitev začasnega priključka mora biti priložen dokument, ki utemeljuje začasno potrebo. Soglasje se izda za določeno dobo enega leta, ki se lahko iz utemeljenih razlogov podaljša še za eno leto.

Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo odpadne tehnološke vode, mora izvajati kontrolo le-teh po pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje ter po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav posameznih panog, kolikor ta za določeno panogo obstaja. Rezultate analiz in vse spremembe, ki odstopajo od normativov, mora posredovati izvajalcu.

Za pogodbeni prevzem obstoječih objektov in naprav javne kanalizacije zaradi izvajanja javne službe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
2. izračunani morajo biti stroški obratovanja in vzdrževanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
3. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah ...),
4. prevzem mora potrditi pristojni občinski organ.
Občina mora po končani gradnji oziroma rekonstrukciji pogodbeno prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje izvajalcu zaradi izvajanja javne službe.
Investitor je dolžan izročiti vso tehnično dokumentacijo, uporabno dovoljenje, soglasje in kataster komunalnih naprav z evidenco priključkov. Izvajalcu mora biti s ceno odvajanja odpadne in padavinske vode zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja.

Plačilo odvajanja odpadne vode se obračunava na osnovi količine odpadne vode. Količina odpadne vode se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v m3 v enaki količini ter v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Metlika.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov, ki niso v upravljanju pri izvajalcu gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, plačujejo stroške odvedene vode v javno kanalizacijo v količini, kot jo porabijo. Količina porabljene vode se meri z vodomerom.
Uporabniki vode, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo pavšal 4,5 m3 odvedene odpadne vode na osebo na mesec.
Če izvajalec ali uporabnik ugotavlja, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun pavšalna poraba vode, opredeljena v prejšnjem odstavku, pri gospodarskih subjektih pa se upošteva povprečna poraba vode v preteklem obračunskem obdobju.

Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev.
Za vse ostale odpadne vode izvaja meritve stopnje onesnaženosti uporabnik v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
V posebnih primerih lahko izvajalec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi in uredbami.

Uporabnik iz 22. člena tega odloka, ki ima predpisano izvajanje meritve stopnje onesnaženosti odpadnih voda, mora izvajalcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku 8 dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta. Merilno mesto mora biti v vsakem času dostopno izvajalcu za pregled obratovalnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Merilno mesto in merilne naprave uporabnik vzdržuje na lastne stroške.

Uporabnik je dolžan obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
Uporabnik je dolžan obvestiti izvajalca o izgradnji male čistilne naprave v roku 15 dni po začetku njene uporabe. Obvestilu mora priložiti tehnično dokumentacijo zgrajene naprave z dokazili o izpolnjevanju standardov čiščenja in drugimi dovoljenji in soglasji za uporabo.

V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek oziroma, ki so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.

Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno z veljavnimi predpisi in uredbami.
Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode poveča nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko izvajalec na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le-tega.
Če pristojne inšpekcijske službe zahtevajo posebne oziroma dodatne postopke čiščenja, mora uporabnik predložiti izvajalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.

Uporabnik (lastnik, investitor) objekta mora za padavinsko vodo zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali uporabnik površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne sme spuščati neposredno v vode, mora to vodo zajeti in očistiti.

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih – individualnih objektov za čiščenje odplak (nepretočne greznice, male čistilne naprave).
Za gradnjo ustrezne greznice oziroma čistilne naprave si je povzročitelj obremenitve oziroma investitor dolžan pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi izvajalec.
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v vode, meteorno kanalizacijo ali v ponikalnico.
Povzročitelji obremenitve morajo zagotoviti redno vzdrževanje in praznjenje greznic. Praznjenje greznic mora biti urejeno na predpisan način in se opravlja po potrebi.

Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom in uredbam.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati podtalnice, drenažnih vod, odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali vodotok.
Odpadne vode iz gnojničnih jam in zbiralnikov ter odpadkov z gnojišč ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Pri ravnanju s temi odpadnimi vodami se upošteva veljavna zakonodaja.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
1. povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
2. povzročila korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja,
3. povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
4. stalno in občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
5. povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
6. povzročala, da bi v kanalih nastajali škodljivi plini,
7. zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
8. povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
9. vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad, s predpisi in uredbami dovoljenimi, mejnimi vrednostmi.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda, zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu poravnati stroške odprave škode.

Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne ali padavinske vode s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
1. če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
3. če odpadna voda prekorači s predpisi določene dopustne količine škodljivih snovi,
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
6. če uporabnik ne poravnava računov stroškov upravljanja (kanalščina).
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na vseh objektih, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustih neprimerne odpadne vode.
Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primerih intervencije na objektih in napravah lahko izvajalec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnika in mu zagotoviti odvajanje na drug način.
V primerih višje sile kot so potres, požar, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitjem škodljivih snovi v kanalizacijo, izpad električne energije, velike okvare, ima izvajalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Viri financiranja javne službe so:
1. plačila uporabnikov za storitev javne službe,
2. proračun Občine Metlika,
3. drugi viri, določeni s predpisi lokalne skupnosti ali zakonom.

Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se oblikuje, potrjuje in uveljavlja v skladu z zakonodajo.

Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh od izstavitve.

Obveznosti izvajalca pri odvajanju odpadne in padavinske vode:
1. redno kontrolira normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. redno kontrolira učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za predčiščenje odpadne vode ter vodi evidenco,
3. obvešča uporabnike o prekinitvi odvajanja odpadne vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
4. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,
5. opravlja nadzor meritev in skrbi za obračun odvedene vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
6. izdaja soglasja v skladu z določbami tega odloka in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
7. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile ter o tem pravočasno poroča občinskim organom,
8. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
9. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
11. kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
12. kontrolira vodotesnost kanalov in objektov javne kanalizacije,
13. na svoje stroške je dolžan spremeniti priključek, v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode na osnovi že izdanega soglasja.

Uporabniki imajo obveznost, da:
1. zgradijo objekte in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in pogoji izdanega soglasja izvajalca,
2. omogočijo izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
3. v primeru odvajanja odpadnih vod v greznico zagotavljajo varen dostop do greznice in normalno uporabo vozila za odvoz gošč (traktor s cisterno) na razdalji največ 15 m od dna greznice,
4. ravnajo z odpadnimi vodami v greznici v skladu z zakonodajo in dovolijo izvajalcu zakonsko določeno čiščenje greznic,
5. redno vzdržujejo interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
6. redno kontrolirajo sestavo in količino odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo redno posredujejo upravljalcu,
7. pravočasno opozarjajo na ugotavljanje pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
8. obveščajo izvajalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
9. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
10. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
11. prijavijo izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
12. v primeru spremenjenih pogojev priključitve na lastne stroške prilagodijo hišni priključek, ne glede na prvotne pogoje priključitve. O spremenjenih pogojih so uporabniki dolžni obvestiti izvajalca, le-ta pa jim poda rok in pogoje ureditve glede na obseg potrebnih del,
13. kolikor odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, morajo skladno z veljavnimi predpisi in uredbami predložiti izvajalcu analize odpadne vode, izdelane v skladu s strokovnim navodilom in obveščati izvajalca o vseh spremembah,
14. kolikor naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, pisno obvestijo izvajalca o spremembah obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
15. opravljajo druge obveznosti v skladu s tem odlokom.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca.
Odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (hladilno, pitno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. Vsi stroški bremenijo investitorja. Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro ...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežja nepoškodovana, v nasprotnem primeru morajo na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje.

Z globo 1.200 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja (11. člen),
2. prekine odvajanje odpadne vode in padavinske vode v nasprotju z 33. členom tega odloka,
3. ne opravlja rednih kontrol normalnega vzdrževanja in obratovanja objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju (1. točka 37. člena),
4. ne opravlja rednih kontrol kvalitete odpadnih voda in učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za predčiščenje odpadne vode (2. točka 37. člena),
5. če ne obvesti uporabnike o prekinitvi odvajanja odpadne vode preko sredstev javnega obveščanja (3. točka 46. člena),
6. ne organizira odvajanja odpadnih voda v primeru višje sile (7. točka 37. člena),
7. ne pregleduje objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov (8. točka 37. člena),
8. ne obvesti pisno uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo (10. točka 37. člena),
9. ne kontrolira nivoja olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje (11. točka 37. člena),
10. ne kontrolira vodotesnosti kanalov in objektov javne kanalizacije (12. točka 37. člena).
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.

Z globo 1.200 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik, če:
1. ne skrbi za vodotesnost naprav in objektov, za katere je odgovoren, tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ali z napravami in objekti ne ravna tako, da je mogoče normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda in če izvajalcu ne omogoči nadzora kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo (1. in 2. točka 38. člena),
2. če ravnajo z odpadnimi vodami v greznici v nasprotju z zakonodajo in ne dovolijo in omogočijo izvajalcu zakonsko določeno čiščenje odpadnih vod (3. in 4. točka 38. člena),
3. v javno kanalizacijo odvaja padavinske vode, kjer jih je možno speljati v vode ali ponikanje v tla (29. člen),
4. v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne vode v nasprotju z 32. členom tega odloka,
5. se ne priključi na javno kanalizacijo, kjer je priključitev obvezna, oziroma, če ne zgradi ustrezne greznice ali čistilne naprave, kjer priključitev na javno kanalizacijo ni mogoča (15. člen),
6. se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca (16. člen),
7. ne zaprosi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta, ne vodi obratovalnega dnevnika ali če ne omogoči izvajalcu dostop do merilnega mesta za pregled obratovalnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav (25. člen),
8. ne obvesti izvajalca o spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja ali o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo (26. člen),
9. odvaja v javno kanalizacijo tehnološko odpadne vode, ki niso določene v soglasju za kanalizacijski priključek oziroma, ki odstopajo od standardov in predpisov o emisijah snovi (27. člen),
10. ravna v nasprotju z 31. in 32. členom tega odloka.
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – uporabnika.
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in pristojni organi Občine Metlika.

Tehnični pravilnik iz 10. člena sprejme Občinski svet Občine Metlika na predlog izvajalca v roku šestih mesecev po uveljavitvi odloka. Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Metlika (Uradni list RS, št. 65/99).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se prične 1. januarja 2010.