Na podlagi 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZV1-UPB1, 28/06, 49/06 – ZMetD, 66/06, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07, 17/08, 76/08), Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08), Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06), Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), Uredba o oblikovanju cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 32/09), Pravilnik o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 79/08), Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 68/08), 3., 4. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Poljčane (Uradni list RS, št. 31/08), 17. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 5/07) je Občinski svet Občine Poljčane na 25. redni seji dne 22. 12. 2009 sprejel

Ta odlok določa način in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javne službe) na območju Občine Poljčane. S tem odlokom so določene vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki), njihovo zbiranje, odvoz in odlaganje (v nadaljevanju: ravnanje), subjekti ravnanja z odpadki, način obračunavanja stroškov za ravnanje z odpadki ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.

Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. Preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov.
2. Zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka.
3. Vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo.
4. Sprejemljivost ukrepov za okolje.
5. Viri financiranja, oblikovanje cen in obračun storitev javne službe.
6. Uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«.
7. Izboljšati dostop do storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
8. Zagotoviti izdelavo in sprejem letnih programov ravnanja s komunalnimi odpadki in letnih programov odlaganja odpadkov ter dolgoročnih ukrepov na področju ravnanja in odlaganja odpadkov.

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Občine Poljčane.
2. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
3. Odpadna embalaža je odpadna prodajna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
4. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
5. Biorazgradljivi odpadki so organski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih kot kuhinjski odpadki (npr. ostanki hrane, zelenjavni odpadki, odpadki sadja ...) in organski odpadki iz gostinskih lokalov, trgovin s sadjem in zelenjavo, ter odpadki z vrtov in parkov vključno z odpadki s pokopališč (npr. zemlja, cvetje in rože, venci, ikebane brez podstavkov in posod ...).
6. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža« vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki. Ločene frakcije so določene v prilogi 1, ki je sestavni del Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
7. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke. Kosovni odpadki niso: avtoplašči, avtomobilski deli ipd.
8. Oprema (odpadna električna in elektronska oprema, v nadaljevanju OEEO), ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi, iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike ali klorofluoroogljikovodike, avdiovizuelna, računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu.
9. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, na katere se nanaša s to odredbo določen najmanjši obseg oskrbe. Nevarne frakcije so določene v prilogi 2, ki je sestavni del odredbe.
10. Povzročitelj odpadkov je vsak prebivalec občine Poljčane in vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine Poljčane povzroča nastajanje odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe.
11. Povzročitelj biorazgradljivih odpadkov iz gospodinjstva je oseba, ki zaradi svojega delovanja povzroča nastajanje kuhinjskih odpadkov v gospodinjstvu. Za povzročitelja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki upravlja:
– kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju manj kot 20 obrokov hrane dnevno,
– prostore, v katerih se razdeli v letnem povprečju manj kot 10 obrokov hrane dnevno, ali
– prostore, v katerih se razdeljujejo obroki hrane, ki jih dostavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, dostava obrokov pa po določbah te uredbe ni redna;
12. Povzročitelj biorazgradljivih odpadkov iz gostinstva je nosilec živilske dejavnosti, ki upravlja kuhinjo, v kateri se v letnem povprečju pripravi dnevno 20 ali več obrokov hrane.
13. Posode za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, vrečke, kompostniki in druga prepisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: embalaža za zbiranje odpadkov).
14. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, z namenom, da se kompost uporabi na tem vrtu.
15. Zbirno mesto za ostanek odpadkov (v nadaljevanju: zbirno mesto) je ustrezno urejen prostor v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli ali funkcionalnem zemljišču, kjer povzročitelji odlagajo ostanke odpadkov v tipizirane posode ali zabojnike. Na zbirnem mestu se v posebej za to tipizirane posode odlagajo tudi biološki odpadki.
16. Prevzemno mesto za ostanek odpadkov (v nadaljevanju: prevzemno mesto) je ustrezno urejen prostor, s katerega izvajalec javne službe prevzema in odvaža ostanke komunalnih odpadkov. Lokacija prevzemnega mesta je na dan odvoza komunalnih odpadkov ob javni dovozni cesti.
17. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku.
18. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
19. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
20. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
21. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
22. Sortirnica je pokrit, ustrezno urejen prostor, v katerem se izvaja prebiranje in razvrščanje ločeno zbranih frakcij kolikor le-te ne dosegajo dovolj dobre čistosti; sortiranje nevarnih frakcij ter razgradnja in predelava kosovnih odpadkov.
23. Odlagališče nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: Odlagališče) je prostor ali objekt za varno in nadzorovano odlaganje nenevarnih odpadkov.
24. Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb.

Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1. Občina Poljčane (v nadaljevanju: občina),
2. izvajalec javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec),
3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji) so pravne in fizične osebe, ki na območju občine stalno, začasno ali občasno povzročajo odpadke s tem, da:
– bivajo v svojih ali najetih nepremičninah,
– so lastniki počitniške hiše,
– opravljajo dejavnost,
– upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– organizirajo kulturne, športne ter druge javne prireditve.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki.

V sistem ravnanja z odpadki se morajo vključit vsi povzročitelji, ki bivajo v svojih ali najetih nepremičninah, ki so lastniki počitniških hiš, opravljajo dejavnost v poslovnih in industrijskih objektih, ki upravljajo javne površine ali organizirajo kulturne in športne ter druge javne prireditve na območju občine, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Prav tako je odlok obvezen za udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki. Načrtovalci, projektanti in izdelovalci projektne dokumentacije morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca na osnovi pridobitve projektnih pogojev oziroma smernic.

Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku obsega:
1. Ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami.
2. Ravnanje s kosovnimi odpadki in opremo.
3. Ravnanje z nevarnimi frakcijami.
4. Ravnanje z ostanki komunalnih odpadkov.
5. Ravnanje z biorazgradljivimi odpadki.

Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki se vzpostavlja sistem:
1. Izvornega ločevanja in zbiranja komunalnih odpadkov za odpadno embalažo, kosovne odpadke, ter frakcije odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvu.
2. Ločenega zbiranja in prevzemanja ločenih frakcij v zbiralnicah in zbirnem centru.
3. Ločenega zbiranja in prevzemanja biorazgradljivih odpadkov in njim podobnih odpadkov.
4. Ločenega zbiranja in prevzemanja nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij.
5. Ločenega zbiranja in prevzemanja kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih.
6. Vračanja koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo.
7. Odlaganja zgolj preostanka odpadkov na urejenem odlagališču nenevarnih odpadkov.
8. Saniranja divjih odlagališč.

Ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami je:
– zbiranje ločenih frakcij s sistemom prosojna modra vreča in njihovo prevzemanje pri gospodinjstvih in v zbiralnicah ter v zbirnih centrih,
– oddajanje odpadne embalaže, prevzete v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
– nabava tipiziranih vreč za prepuščanje ločenih frakcij odpadne embalaže in tipiziranih vreč za mešane komunalne odpadke v gospodinjstvih,
– urejanje in vzdrževanje prostorov, kjer je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.

Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi, in so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. Skladno z uredbo o ravnanju z odpadki so po klasifikacijski številki odpadka 20 kot komunalni odpadki (gospodinjski in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in javnega sektorja) vključno z ločeno zbranimi frakcijami, opredeljeni naslednji odpadki:
1. Ločeno zbrane frakcije:
– Papir in karton.
– Steklo.
– Biorazgradljivi kuhinjski odpadki.
– Oblačila.
– Tekstil.
– Topila.
– Kisline.
– Alkalije.
– Fotokemikalije.
– Pesticidi.
– Fluoroscentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro.
– Zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike.
– Jedilno olje in maščobe.
– Olja in maščobe, ki niso navedene pod 20 01 25.
– Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi.
– Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki niso navedeni pod 20 01 27.
– Čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi.
– Čistila, ki niso navedena pod 20 01 29.
– Citotoksična in citostatična zdravila.
– Zdravila, ki niso navedena pod 20 01 31.
– Baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 ter ne sortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje.
– Baterije in akumulatorji, ki niso navedeni pod 20 01 33.
– Zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi in ni navedena pod 20 01 21 in 20 01 37.
– Zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena pod 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35.
– Les, ki vsebuje nevarne snovi.
– Les, ki ni naveden pod 20 01 37.
– Plastika.
– Kovine.
– Odpadki iz čiščenja dimnikov.
– Drugi tovrstni odpadki.
2. Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč):
– Biorazgradljivi odpadki.
– Zemlja in kamenje.
– Drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi.
3. Drugi komunalni odpadki:
– Mešani komunalni odpadki.
– Odpadki z živilskih trgov.
– Odpadki, ki nastanejo kot posledica čiščenja cest.
– Greznični mulj.
– Odpadki, ki nastanejo pri čiščenju komunalne odpadne vode.
– Kosovni odpadki.
– Drugi tovrstni komunalni odpadki.

Komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so pod klasifikacijsko številko odpadka 20 01 opredeljeni kot nevarni komunalni odpadki, ter odpadki pod klasifikacijskimi številkami 16, 17 in 18, se ne odlagajo v posode za odpadke. V to skupino odpadkov sodijo:
– Topila (Organska in halogenirana topila).
– Kisline.
– Alkalije.
– Fotokemikalije.
– Pesticidi (Pesticidi in biocidi).
– Fluoroscentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro.
– Zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike (Hladilniki, zmrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave za uporabo v gospodinjstvih).
– Jedilno olje in maščobe.
– Olja in maščobe, ki niso navedene pod 20 01 25.
– Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi.
– Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki niso navedeni pod 20 01 27.
– Čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi.
– Čistila, ki niso navedena pod 20 01 29.
– Citotoksična in citostatična zdravila.
– Zdravila, ki niso navedena pod 20 01 31.
– Baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 ter ne sortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje.
– Baterije in akumulatorji, ki niso navedeni pod 20 01 33.
– Zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi in ni navedena pod 20 01 21 in 20 01 37.
– Zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena pod 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35 (TV sprejemniki, radijski sprejemniki, osebni računalniki, tiskalniki in druga elektronska oprema, ki je v splošni, neprofesionalni rabi).
– Les, ki vsebuje nevarne snovi.
– Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi.
– Kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren ovoj, kot je azbest in prazne tlačne posode.
– Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov.
– Odpadki, ki niso navedeni drugje na seznamu.
– Odpadki iz zdravstva ali veterinarstva in/ali z njima povezanih dejavnosti.
Ravnanje z nevarnimi frakcijam je:
– zbiranje in prevzemanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah po vnaprej dogovorjenem urniku,
– prevzemanje nevarnih frakcij v zbirnem centru,
– začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij,
– oddajanje nevarnih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– nabava in vzdrževanje posod za začasno hranjenje nevarnih frakcij,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah po predpisih o ravnanju z odpadki.
Če nastanejo nevarni komunalni odpadki izven gospodinjstev, ti odpadki niso predmet tega odloka.

Ravnanje z ostanki komunalnih odpadkov je:
– zbiranje in prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov,
– prevoz in oddajanje prevzetih ostankov komunalnih odpadkov na odlagališče odpadkov,
– nabava in vzdrževanje tipskih zabojnikov in vreč za ostanke komunalnih odpadkov,
– namestitev črtne kode na zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov ter nabava čitalcev,
– nabava in prodaja tipiziranih vrečk za ostanke komunalnih odpadkov,
– nabava in vzdrževanje vozil za prevoz ostankov komunalnih odpadkov,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih ostankih komunalnih odpadkih po predpisih o ravnanju in odlaganju odpadkov,
– saniranje divjih odlagališč.
Ravnanje s temi odpadki je določeno z veljavnimi predpisi.
Predmet odloka niso odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, ribogojstva, gozdarstva, lova in ribištva, iz priprave in predelave hrane (klasifikacijska številka 02) in se ravnanje s temi odpadki predpisuje z državnimi predpisi. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu pod številko 17 odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08) opredeljeni kot ne komunalni odpadki.

Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na Odlagališču za nenevarne odpadke Pragersko (v nadaljnjem besedilu: na odlagališču). Na odlagališče je dovoljeno odlagati samo odpadke, ki imajo spremno dokumentacijo, zahtevano z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08) in so predhodno obdelani skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
Na odlagališče se odlagajo tudi nenevarni odpadki, za katere je pridobljeno dovoljenje Agencije RS za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor. Upravljavec odlagališča mora imeti poslovnik za obratovanje odlagališča, kakor je predpisan z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08).

Zbirno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor za postavitev tipiziranih posod za odpadke ali plastičnih vrečk, v katere povzročitelji odpadkov redno odlagajo ostanke komunalnih odpadkov.
Prevzemna mesta so mesta, kjer morajo povzročitelji odpadkov pripraviti prostor za posode ali za odpadke po določbah tega odloka in na način, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s posebnimi smetarskimi vozili odpelje.
Povsod, kjer je primerno, morata biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti posode ali plastične vrečke z ostanki komunalnih odpadkov na prevzemno mesto.
Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti tudi za red in čistočo na teh mestih ter dovoznih poteh do prevzemnih mest. Predpisana posoda za zbiranje odpadkov ne sme biti napolnjena tako, da se ne da zapreti.

Prevzemno mesto za odpadke je prvenstveno potrebno urediti na površini, ki je v lasti povzročiteljev, lastnikov ali upravljavcev objektov, v katerem nastajajo odpadki, kolikor pa to iz objektivnih razlogov ni mogoče, lahko pristojni organ občine dovoli ureditev prevzemnega mesta odpadkov na javni površini, če iz vloge uporabnikov izhajajo objektivni razlogi.
Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov praviloma ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir.

Povzročitelji odpadkov, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, lahko odlagajo odpadke v plastične vrečke z logotipom izvajalca za odpadke. Odpadke v vrečkah morajo povzročitelji odpadkov na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto, ki ga določi izvajalec javne službe.
V redko poseljenih hribovitih predelih občine z razpršeno gradnjo se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih mestih blizu odcepov lokalnih cest do posameznih povzročiteljev, kjer bodo nameščeni zabojniki primernega volumna za ostanke komunalnih odpadkov in namenski zabojniki za odpadno embalažo.
Lokacije skupnih zbirnih mest ter lokacije prevzemnih mest v redko poseljenih hribovitih predelih občine določi izvajalec v sodelovanju z občino in lastnikom zemljišča.

Posode za ostanek komunalnih odpadkov morajo biti postavljene na zbirno oziroma prevzemno mesto takoj, ko izvajalec za določeno območje organizira odvoz odpadkov.

Če imajo povzročitelji občasno več odpadkov, kot to dopušča njihova posoda za zbiranje odpadkov, morajo le-te odložiti v dodatno embalažo (v predpisano vrečo z logotipom izvajalca) za zbiranje odpadkov, ki si jo proti plačilu priskrbijo pri izvajalcu, ter jo postaviti poleg posode za zbiranje odpadkov.

Povzročitelj odpadkov mora takoj javiti novo nastalo odjemno mesto ali podatke o vsaki spremembi stanja na terenu izvajalcu javne službe. Z izvajalcem javne službe morajo takoj skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Povzročitelj odpadkov se je dolžan ob podpisu pogodbe izjasniti o nabavi ustreznega zabojnika.

Dovozna pot do prevzemnega mesta odpadkov mora biti primerna za dostop s posebnim vozilom in mora prenesti osne obremenitve posebnega komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste.
Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za odpadke, mora imeti zaključek s primernim obračališčem. Obračališče mora biti urejeno tako, da je obračanje posebnih vozil povsem nemoteno in neovirano.

Biorazgradljivi odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov.
Za biorazgradljive odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih na območjih in prevzemnih mestih, katere določa izvajalec javne službe ravnanja z odpadki.
Na območjih, kjer izvajalec javne službe ne zagotavlja rednega odvzema biorazgradljivih odpadkov, mora povzročitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih biorazgradljivih odpadkov v hišnem kompostniku.
Biorazgradljivi kuhinjski odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih odpadkov iz gostinstva, ki je nosilec živilske dejavnosti in upravlja kuhinjo, v kateri se v letnem povprečju pripravi dnevno 20 ali več obrokov hrane, se morajo zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov.

Pri gospodinjstvih se s sistemom »modre vreče« zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij:
– plastenke za pijače,
– plastenke od pralnih sredstev, kozmetičnih pripomočkov (prazne),
– pločevinke in konzerve,
– embalaža iz umetnih mas (lončki jogurta, masla, skute ...),
– odpadne embalaže kovin,
– votla embalaža tekočih živil (»tetrapak« embalaža sadnih sokov, mleka ...).
Določila iz prvega odstavka 21. člena veljajo tudi za vsa podjetja.

S sistemom, zbiralnica ločenih frakcij, se zagotavlja izvorno ločevanje odpadkov:
– papir in drobni karton, vključno z drobno odpadno embalažo iz kartona,
– drobna odpadna embalaža iz plastike,
– drobna odpadna embalaža iz kovin,
– odpadna embalaža iz stekla,
– biorazgradljivi odpadki.
Določila iz prvega odstavka 22. člena veljajo tudi za vsa podjetja.
V posameznih naseljih so zaradi večje racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov posode za odpadke postavljene v zbiralnice ločenih frakcij. Zbiralnica ločenih frakcij je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje odpadkov za določen bivalni okoliš. Vrsto in število posod določi izvajalec javne službe ravnanja z odpadki.

Lokacijo zbiralnice ločenih frakcij določita izvajalec javne službe in občina.
Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta ter zbiralnice ločenih frakcij je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Kjer ni organiziranega rednega individualnega odvoza komunalnih odpadkov, se izvajalec in povzročitelji odpadkov lahko dogovorijo za skupna zbirna mesta z uporabo skupnih posod za odpadke in zbiralnice ločenih frakcij ter njihovo lokacijo. Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v posebne tipizirane posode oziroma modre vrečke.
V posode ali modre vreče, namenjene za ločeno zbiranje odpadkov, je prepovedano odlagati katerekoli druge odpadke.
Zbiralnice ločenih frakcij je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.

V zbirnem centru je zagotovljeno redno oddajanje ločenih frakcij, nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov ter odpadne električne in elektronske opreme (v nadaljevanju: OEEO). Prevzemanje ločenih frakcij, nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme nadzoruje osebje, ki je usposobljeno za tak prevzem.
V zbirnem centru se ločeno zbirajo naslednji odpadki:
– kartonska embalaža,
– časopis in revije,
– pločevinke,
– konzerve,
– trda plastika,
– plastenke,
– železo,
– pločevina,
– plastični zabojčki,
– oblačila in ostanki tekstila,
– steklo,
– plastična embalaža,
– barvne kovine,
– odpadni les,
– stiropor.
Izvajalec je dolžan čistiti in vzdrževati zbirni center.

Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih najmanj 14 dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom objavljenim na krajevno običajen način.

Podatke o povzročiteljih odpadkov vodi izvajalec javne službe v registru storitev javne službe (v nadaljevanju: register povzročiteljev).
Register povzročiteljev (fizična oseba) vsebuje naslednje podatke: ime, priimek in naslov povzročitelja, število članov gospodinjstva, ter tip in velikost posode za zbiranje ostanka odpadkov.
Register povzročiteljev (pravna oseba) vsebuje naslednje podatke: naziv in naslov povzročitelja, število zaposlenih, ter tip in velikost posode za zbiranje ostanka odpadkov.

Podatki v registru povzročiteljev se lahko spremenijo na podlagi:
– pisnega sporočila povzročitelja (najemna, kupoprodajna pogodba ali pogodba o dedovanju),
– zemljiško knjižnega izpiska,
– povečanega obsega odpadkov.
Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru povzročiteljev, na vlogo, potrdi povzročitelju vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami, najkasneje s prvim dnem naslednjega meseca, po vpisu spremembe v registru povzročiteljev.

Izvajalec je dolžan voditi kataster zbiralnic ločenih frakcij, kjer poteka ločeno zbiranje odpadkov in ga enkrat letno dopolnjevati. V katastru morajo biti navedene lokacije zbiralnic ločenih frakcij, število in vrste tipiziranih posod za odpadke.

Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posode za zbiranje posameznih vrst odpadkov.
Izvajalec javne službe ni dolžan prevzemati odpadkov iz netipiziranih, neoznačenih in prenapolnjenih posod za zbiranje odpadkov, ki jo povzročiteljem nudi izvajalec javne službe. Prav tako izvajalec ni dolžen prevzemati odpadkov v vrečah, ki so nastavljene zraven posode in niso označene z logotipom izvajalca.
Izvajalec je dolžan izprazniti posode za odpadke oziroma odpeljati velike zabojnike tako, da ne ovira prometa, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posod za odpadke in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, je dolžan le-tega tudi očistiti.

Ravnanje s komunalnimi odpadki je za povzročitelje, ki bivajo v svojih ali najetih nepremičninah, ki so lastniki počitniških hiš, opravljajo dejavnost v poslovnih in industrijskih objektih na območju občine, pri katerih nastajajo odpadki obvezna.

Pred pričetkom izvajanja storitev javne službe se z povzročiteljem sklene pogodba v pisni obliki.
Pogodba vsebuje:
– ime oziroma naziv plačnika,
– davčno številko plačnika,
– naslov plačnika,
– lokacijo prevzemnega mesta,
– število članov gospodinjstva oziroma število prebivalcev v večstanovanjskem objektu,
– velikost zabojnika oziroma namenskih vreč,
– razdelilnik stroškov v primeru večstanovanjske stavbe in način delitve stroškov,
– upravitelja objekta pri večstanovanjskem objektu.

V primeru, ko se pogodba sklepa s pravno osebo ali drugim pravnim subjektom, ki opravlja kakršnokoli dejavnost, pa vsebuje pogodba še naslednje podatke:
– davčno številko,
– številko transakcijskega računa,
– velikost zabojnika oziroma namenskih vreč.
Če se dejavnost opravlja v objektu, kjer se nahaja tudi gospodinjstvo, se v pogodbi določi tudi delitev izračunane količine odpadkov, na del, ki pripada gospodinjstvu in na del, ki pripada pravni osebi ali drugemu pravnemu subjektu, v primeru, ko se uporablja skupen zabojnik za odlaganje komunalnih odpadkov.
Skupni zabojnik volumna 1100 l (litrov) se lahko uporablja le za odlaganje ostanka komunalnih odpadkov, če pri opravljanju dejavnosti nastajajo tudi komunalni odpadki. Za vse ostale odpadke, ki niso komunalni odpadki (odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti) mora uporabnik uporabljati ločene zabojnike. Za odvoz in odlaganje teh odpadkov se z povzročiteljem odpadkov sklene posebna pogodba skladu z določili tega odloka.

Povzročitelji odpadkov morajo odlagati komunalne odpadke na zbirnih mestih v:
1. Tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120, 240, 660 ali 1100 litrov.
2. Tipizirane velike zabojnike.
3. Tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov volumna 240 in 1100 litrov, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov.
4. Posebne plastične vrečke (kolikor se ne morejo uporabljati posode iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka), ki morajo biti označene z znakom izvajalca.
5. Posebne plastične modre vrečke, za ločeno zbiranje odpadne embalaže, ki morajo biti označene z znakom izvajalca.
Vrsto posod za odpadke določi izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov oziroma s strukturo ali vrsto komunalnih odpadkov.
Število in velikost posod za odpadke se določi glede na načrtovano količino odpadkov.

V posode za odpadke je prepovedano odlagati:
1. Gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje.
2. Odpadke v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila, hišna in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobne odpadke iz drugih virov).
3. Gume ali pnevmatike.
4. Nevarne odpadke.
5. Usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov.
6. Odpadke v tekočem stanju.
7. Kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov.
8. Tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po pravilniku o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki.
9. Poginule živali in kože.
Na zbirnih in prevzemnih mestih ter zbiralnicah je prepovedano odlagati organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene posode za biorazgradljive odpadke.
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven posod za odpadke, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst posod za odpadke.
Občinska komunalna inšpekcija z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, če ti niso odloženi v skladu s tem odlokom ali se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov opravi izvajalec na stroške povzročitelja odpadkov.

Prepovedano je:
1. Odložiti ali zliti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali v posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov.
2. Mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali ostanki komunalnih odpadkov ali mešati posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj.
3. Mešati ločene frakcije med ostanke komunalnih odpadkov.
4. V posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov odložiti ali zliti nevarne frakcije, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke iz vrtov in odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka.
5. Odlagati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane.
6. Razstavljati opremo, ki vsebuje nevarne snovi.
7. Pisati na posode ali zabojnike ter nanje lepiti plakate.

Povzročitelji odpadkov smejo v zabojnike za komunalne odpadke odlagati samo ostanke komunalnih odpadkov.
Ustreznost vsebine odpadkov v zabojniku se preverja tako, da se na prevzemnem mestu pred izpraznitvijo zabojnika naredi sortirana analiza odpadkov. V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine odpadkov v zabojniku ugotovi neustreznost vsebine zabojnika tako, da so zraven ostanka komunalnih odpadkov odložene tudi ločene frakcije, biorazgradljivi odpadki ali nevarni odpadki, izvajalec povzročitelja opozori s prvim opozorilom in z rdečo nalepko na zabojniku o neustreznosti vsebine odpadkov.
Če se pri povzročitelju ponovno ugotovi neustreznost vsebine odpadkov, se povzročitelju brez opozorila poviša cena ravnanja z odpadki za 50%, za dobo treh mesecev.
Če več povzročiteljev uporablja eno posodo, se zaradi neustreznosti vsebine odpadkov poviša cena ravnanja z odpadki za 50% vsem povzročiteljem za dobo treh mesecev, ki gravitirajo k tej posodi.

Povzročitelji ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij po sistemu modra vreča oziroma kosovne odpadke na odjemnem mestu ter na zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru.
Povzročitelji morajo oddajati vse nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju v premični zbiralnici nevarnih frakcij in/ali v zbirnem centru.

Povzročitelji odpadkov so dolžni posode za odpadke, razen tipiziranih velikih zabojnikov, na dan odvoza še pred začetkom delovnega časa (najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza), pripeljati iz zbirnega na prevzemno mesto in jih po izpraznitvi tudi vrniti nazaj. Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest.
Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene posode za določeno vrsto odpadka (ostanek komunalnih odpadkov ali biorazgradljivih odpadkov), si je povzročitelj dolžan zagotoviti namenske označene vrečke z logotipom izvajalca.

Povzročitelji odpadkov so dolžni dotrajane posode za odpadke nadomestiti z novimi, poškodovane pa popraviti. Izvajalec je dolžan priskrbeti ustrezne tipizirane posode za ločeno zbiranje odpadkov za območje celotne občine po programu ločenega zbiranja odpadkov za zbiralnice ločenih frakcij. Stroški nabave in postavitve teh posod so vključeni v ceno ravnanja z odpadki.

Povzročitelji morajo:
– pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise in navodila Republike Slovenije ter občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, ter navodila izvajalca javne službe;
– nastale odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v namenske posode za zbiranje, ki je v skladu z letnim programom namenjena za prevzemanje posameznih vrst odpadkov;
– prepuščati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta v posodah za zbiranje odpadkov ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno v skladu z letnim programom;
– prepuščati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta v terminih, ki so določeni z urnikom odvozov za prevzemanje posameznih vrst odpadkov;
– prepuščati ločene frakcije in odpadno embalažo v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru v času njegovega obratovanja;
– prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij v času njenega obratovanja;
– hraniti odpadke na zbirnem mestu, vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe varno in neškodljivo za ljudi in okolje;
– v primeru drugih sprememb le-te pravočasno sporočiti izvajalcu javne službe;
– redno plačevati storitve javne službe;
– kompostirati biorazgradljive odpadke.

Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev, in ob prijavi ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca komunalnih storitev. Če tega ne storijo, stroški odvoza komunalnih odpadkov do dneva obvestila bremenijo lastnika nepremičnine.

Povzročitelj mora odložiti kosovne odpadke in odpadno električno in elektronsko opremo na prevzemno mesto v skladu z letnim urnikom za zbiranje kosovnih odpadkov oziroma glede na oddano prijavo. Izvajalec preveri ali ima povzročitelj odpadkov poravnane vse terjatve, ki so nastale iz naslova ravnanje z odpadki in nato povzročitelja obvesti o dnevu odvzema kosovnih odpadkov, ki jih stranka zloži na svojo prevzemno mesto. Če odloži odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki ali odpadno električna in elektronska oprema in jih izvajalec javne službe ne prevzame, ampak jih označi z nalepko o neustreznosti. Stranka jih mora odstraniti s prevzemnega mesta takoj po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev na prostem, javnih shodov na katerem se pričakuje več kot 1000 udeležencev, morajo na kraju prireditve zagotoviti ureditev posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje ločenih frakcij papirja in drobne lepenke, vključno z drobno embalažo iz papirja ali lepenke ter drobne odpadne embalaže iz stekla in plastike.
Organizator prireditve mora izvajalcu javne službe te frakcije oddati ločeno od ostalih odpadkov in prireditveni prostor po končani prireditvi očistiti.

Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen suhega odreza (veje). Prav tako je prepovedano sežiganje vseh vrst odpadkov v strjenjem naselju.

Redni odvoz komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati količinam odpadkov z upoštevanjem sezonskega značaja poslovanja. Razpored mora izvajalec objaviti na krajevno običajen način.
Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad prevzemni mesti in zbiralnicami tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov. V primeru časovno daljšega povečanja količine odpadkov so povzročitelji odpadkov ali izvajalec dolžni zagotoviti dodatne posode za odpadke.

Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:
– ostanek komunalnih odpadkov dvakrat mesečno,
– modra vreča dvakrat mesečno,
– papir dvakrat mesečno,
– steklo dvakrat mesečno,
– odpadno embalažo dvakrat mesečno,
– biorazgradljivi odpadki enkrat tedensko ali dvakrat krat mesečno,
– kosovni odpadki enkrat letno,
– posebni in nevarni odpadki enkrat letno.

V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje, zemeljski plaz itd.) ali večjih ovir na dovozu k prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dnevih po prenehanju višje sile ali ovire ali po praznikih oziroma dela prostih dnevih.

Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire, v soglasju z izvajalcem, zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. V tem primeru je izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu.
Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz zbiralnic ločenih frakcij in kosovni odpadki se odvažajo za odpadke primernim vozilom.

Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališče.
V območju odlagališča so urejeni prostori za začasno skladiščenje ločenih frakcij in prostori za začasno hrambo nevarnih frakcij in zbirni center. Prostor je pokrit in služi potrebam začasnega skladiščenja kosovnih in nevarnih odpadkov.
Prostori za začasna skladiščenja iz prejšnjega odstavka se uredijo zaradi potreb po začasnem skladiščenju kosovnih odpadkov, zato bodo zagotovljene tehnične možnosti zbiranja in skladiščenja. Primarno ločevanje in demontaža kosovnih odpadkov bo potekala v začasnih skladiščih, kjer bodo pooblaščene družbe prevzele posamezne frakcije kosovnih in nevarnih odpadkov.

Upravljavec odlagališča mora imeti Poslovnik za obratovanje odlagališča, ki je predpisan z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 34/08). Poslovnik za obratovanje odlagališča določa režim odlaganja odpadkov in obratovalni čas odlagališča. Odpadki se sprejemajo samo v obratovalnem času.

Manjše količine komunalnih odpadkov lahko povzročitelji odpadkov sami pripeljejo na odlagališče in jih odložijo na za to določena mesta – zbirni center v dogovoru z upravljavcem odlagališča, ob pogoju, da so vključeni v redni odvoz odpadkov.
Dokazilo o vključitvi v redni odvoz odpadkov je pogodba, sklenjena z izvajalcem in/ali dokazilo o plačilu storitve (dokazilo – plačana položnica preteklega meseca). Če povzročitelj s seboj nima dokazila oziroma nima poravnanih obveznosti se mu pripeljani odpadki zaračunajo po veljavnem ceniku na samem odlagališču.
Če odpadki ne sodijo na zbirni center, se odloženi odpadki zaračunajo po veljavne ceniku na samem odlagališču.

Prepovedano je odlaganje odpadkov izven odlagališča. Kdor odloži odpadke izven odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec takoj, ko to odredi občinska komunalna inšpekcija.

Sredstva za izvajanje obvezne javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov v obsegu in na način, kot je določeno v tem odloku, se pridobivajo:
– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– od prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij,
– iz proračuna Občine Poljčane,
– iz drugih virov.

Cene za ravnanje z odpadki se oblikujejo na podlagi Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, 79/08) in Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev (Uradni list RS, 32/09) in na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi. Cena storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov se oblikujejo ločeno za:
1. Cena za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki vključuje:
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
– zbiranje in prevoz ločeno zbranih frakcij,
– zbiranje in prevoz biorazgradljivih odpadkov,
– zbiranje in prevoz odpadne embalaže po sistemu modra vreča in iz zbiralnic ločenih frakcij,
– zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov,
– zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov,
– prevoz preostankov po obdelavi komunalnih odpadkov na odlagališče.
2. Cena za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, ki vključuje:
– obdelavo ostanka komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih,
– obdelavo biorazgradljivih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biorazgradljivimi odpadki,
– obdelavo ločeno zbranih frakcij v skladu s predpisom, če obdelava posamezne frakcije ni določena z drugimi predpisi (ločeno zbrane frakcije, kosovni in nevarni odpadki),
– odlaganje preostanka odpadkov,
– evidentiranje dejanskih količin ostanka komunalnih odpadkov pri povzročiteljih in računalniška podpora za zagotavljanje načela »povzročitelj plača«,
– okoljsko informiranje javnosti (priprava programov minimizacije, obveščanje uporabnikov o uspešnosti ločenega zbiranja).
Strošek okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se prikazuje ločeno.

Osnova za obračun storitev ravnanja z odpadki je prostornina posod za odpadke ali masa odpeljanih odpadkov. V primeru, ko več povzročiteljev uporablja isto posodo se za razdelitev stroškov po posameznih enotah uporablja število članov v gospodinjstvu. V primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posodo za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število članov v gospodinjstvu.
Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti.
Potrebno prostornino posode za odpadke določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov s pogodbo. Prostornina posode za odpadke je odvisna od števila družinskih članov, števila zaposlenih v poslovni dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja odpadkov. Minimalna predpisana prostornina posode za odpadke je 120 l.
V primeru, da povzročitelj odpadkov s potrdilom upravne enote potrdi, da v gospodinjstvu živita en ali dva člana se odvoz odpadkov uredi z logotipsko vrečo volumna 60 l. Minimalno predpisano število vreč je 2 na mesec.
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov s stalnim in začasnim prebivališčem v Občini Poljčane ter ostali povzročitelji odpadkov, za katere je organiziran odvoz komunalnih odpadkov.

Pravilnik o oblikovanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Poljčane in cenik za obračun storitev javne službe sprejme Občinski svet Občine Poljčane.

Občina je dolžna zagotavljati javno službo le za komunalne odpadke pravnih oseb, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost (v nadaljevanju: pravne osebe).
Cene teh storitev določi izvajalec v skladu s Pravilnikom o oblikovanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Poljčane.

Ne glede na določbe prejšnjega člena, lahko izvajalec prevzema v ravnanje tudi nenevarne odpadke, ki jih povzročijo pravne osebe v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Cena za ravnanje s temi odpadki ni sestavni del pravilnika o oblikovanju cen ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Poljčane in se določi posebej v pogodbi med izvajalcem in povzročiteljem.

Povzročitelji odpadkov so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke iz uradnih evidenc o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki, ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov. Ta sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim mesecem.
Obračun ravnanja z odpadki je mesečen.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne nadzorne službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Izvajalci javnih služb in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki in pri odlaganju odpadkov v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali službi iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1.250 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne prevzema ostankov komunalnih odpadkov za vse uporabnike na celotnem območju Občine Poljčane;
2. ne zagotovi prevzema ločenih frakcij po sistemu prosojna modra vreča, zbiralnicah in v zbirnem centru;
3. ne prevzema kosovnih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme glede na določen urnik, skladno z letnim programom zbiranja;
4. ne prevzema nevarnih frakcij z občasnim prevzemanjem v premičnih zbiralnicah in v zbirnem centru;
5. ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra (24. člen);
6. ne priskrbi ustreznih tipiziranih posod na območjih, kjer je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov (22. člen);
7. ne vodi katastra zbiralnic (28. člen),
8. ne vrši stalnega nadzora nad prevzemnimi mesti in zbiralnicami in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov (drugi odstavek 45. člena);
9. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile kot to določa 47. člen.
Z globo 250 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1.250 EUR se kaznuje za prekršek upravljavec odlagališča, če:
1. ne omogoča odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, kot to določa 50. člen,
2. ne vodi zbirk podatkov v obsegu iz 26. člena.
Z globo 250 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca odlagališča iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1.250 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba kot povzročitelj odpadkov:
1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (5. člen),
2. ne vzdržuje čistoče na zbirnem in prevzemnem mestu (13. člen),
3. ne zagotavlja dostopa do prevzemnega mesta v zimskem času (38. člen),
4. če ne odloži odpadkov na zbirnem centru po navodilih izvajalca (24. člen),
5. če ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v ustrezne tipizirane posode na zbiralnicah skladno z navodili izvajalca (23. člen),
6. če ne odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih oziroma prevzemnih mestih ter v predpisane posode za odpadke (36. člen),
7. če ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov (31. člen),
8. če odlaga prepovedane odpadke v posode za komunalne odpadke (34. člen),
9. če po izpraznitvi posode za odpadke ne vrne na zbirno mesto (38. člen),
10. če odlaga odpadke na javnem komunalnem odlagališču v nasprotju s poslovnikom upravljavca odlagališča (48. člen),
11. če odlaga odpadke izven javnega komunalnega odlagališča (52. člen),
12. če ravna v nasprotju z 41. členom,
13. če ravna z odpadki v nasprotju s 40. in 44. členom,
14. če ravna v nasprotju z 20. členom.
Z globo 250 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 1.250 EUR se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, če kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 250 EUR se kaznuje posameznik (fizična oseba), ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo najmanj 1.250 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost organizatorja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, javnih shodov če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (43. člen).
Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Pravna oseba ali posameznik iz prvega odstavka poravna tudi stroške čiščenja in odvoza odpadkov izvajalcu.

Dejavnosti, ki jih ta odlok obravnava, vendar se še ne izvajajo, se bodo uvajale v roku dveh let od uveljavitve tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.