Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa shemo enotnega plačila, posebne premije za bike in vole, posebne podpore in druge sheme pomoči oziroma podpor za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1120/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 27; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1121/2009/ES);
– Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– shema enotnega plačila je shema, ki vključuje vsa proizvodno nevezana plačila;
– plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katere je upravičeno kmetijsko gospodarstvo in je sestavljena iz regionalnega plačila, lahko pa tudi iz dodatkov, ki izhajajo iz prve dodelitve plačilnih pravic na podlagi Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1 in 107/08), morebitnih dodatkov iz 12., 13. in 26. člena te uredbe od leta 2010 dalje ter morebitnih dodatkov iz 14., 15. in 16. člena te uredbe od leta 2012 dalje;
– posebna plačilna pravica je plačilna pravica brez upravičenih površin;
– upravičena površina je površina, določena v 34. členu Uredbe 73/2009/ES;
– regionalno plačilo je plačilo na hektar upravičene površine, enotno za Republiko Slovenijo;
– nacionalna rezerva je rezerva, določena v 41. členu Uredbe 73/2009/ES;
– mrtvorojeno tele je tele, ki se rodi mrtvo po najmanj šestih mesecih brejosti in katerega truplo je odstranjeno v skladu s predpisi, ki urejajo odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi;
– zakol v sili je zakol kot posledica nesreče, za katero kmet ni kriv;
– obdobje obvezne reje je obdobje dveh mesecev od telitve, ko mora biti vsako žensko govedo, za katero se vloži zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, skupaj s teletom na kmetijskem gospodarstvu.

Za izvajanje ukrepov, določenih v tej uredbi, je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).

Nacionalna zgornja meja je skupni znesek sredstev, določen na podlagi referenčnih količin in kvot iz pristopne pogodbe, ki se nanaša na pristop Republike Slovenije k Evropski uniji, ki so uporabljene pri izračunu nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII Uredbe 73/2009/ES.

(1) V skladu s točko B Priloge IX Uredbe 73/2009/ES se v letih 2010, 2011 in 2012 dodelijo plačilne pravice za tiste površine, za katere je bila v predhodnem letu v skladu s predpisom, ki ureja obseg vinogradniških površin, dodeljena podpora za izkrčitev vinogradov.
(2) Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki v letu 2009, 2010 ali 2011 prejme podporo za izkrčitev vinogradov, agencija po uradni dolžnosti do 31. januarja naslednjega leta od prejema te podpore izda odločbo o dodelitvi plačilnih pravic na podlagi pravnomočnih odločb o dodelitvi podpore za izkrčitev vinogradov.

Upravičenci za vlaganje zahtevkov za izplačilo plačilnih pravic in posebnih plačilnih pravic so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo plačilne pravice vpisane v registru plačilnih pravic in opravljajo kmetijsko dejavnost.

(1) Zahtevke za izplačilo plačilnih pravic lahko vložijo nosilci kmetijskih gospodarstev za upravičene površine, ki imajo naslednje vrste rabe:
– 1100 – njiva;
– 1160 – hmeljišče;
– 1230 – oljčnik;
– 1300 – trajni travnik;
– 1321 – barjanski travnik;
– 1221 – intenzivni sadovnjak;
– 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak (obvezna je dvonamenska raba – košnja ali paša in pridelava sadja, gostota sajenja je več kot 50 in največ 200 dreves/ha, visokodebelna drevesa);
– 1190 – rastlinjak;
– 1180 – trajne rastline na njivskih površinah (vključno s sadnimi, okrasnimi in gozdnimi drevesnicami, nasadi matičnih rastlin, trsnicami);
– 1212 – matičnjaki;
– 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
– 1211 – vinograd in
– 1240 – ostali trajni nasadi (trta za drugo rabo, ki ni vino in je izven vinorodnega območja).
(2) Zahtevke za izplačilo plačilnih pravic lahko vložijo nosilci kmetijskih gospodarstev tudi za tiste upravičene površine iz prejšnjega odstavka, ki se v obdobju vegetacije uporabljajo za nekmetijsko rabo za obdobje, ki ni daljše od 30 dni.
(3) Kmetijska zemljišča iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko vloži zahtevek za izplačilo plačilnih pravic s katero koli upravičeno površino iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilnih pravic za upravičene površine iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, če:
– so upravičene površine vpisane v RKG na posameznem kmetijskem gospodarstvu na dan 15. maja tekočega leta;
– najmanjša ugotovljena površina kmetijske parcele, določene v 1. točki 2. člena Uredbe 1122/2009/ES, za katero se izplača plačilna pravica, znaša 0,1 ha;
– najmanjša ugotovljena skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko izplačajo plačilne pravice, znaša 0,30 ha.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilne pravice za površino, na kateri prideluje konopljo, če:
– strnjena površina konoplje z oznako KN 5302 10 00 na posameznem GERK-u znaša najmanj 0,30 ha;
– izpolnjuje pogoj iz prve alinee prejšnjega odstavka;
– je v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje;
– je pridobil dovoljenje za gojenje konoplje, gojene za vlakna;
– ima posejane sorte konoplje, ki so vpisane v Skupni katalog sort kmetijskih rastlin, določene v 10. členu Uredbe 1120/2009/ES.
(3) Za izplačilo plačilne pravice za praho, ki z letom 2010 postane navadna plačilna pravica, morajo biti izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima posebne plačilne pravice iz četrtega odstavka 12. člena in tretjega odstavka 14. člena te uredbe ter posebne plačilne pravice z naslova dodatka za mleko in dodatka za sektor govedoreje, ki so bile dodeljene za leto 2007, je upravičen do izplačila posebnih plačilnih pravic, če ohrani najmanj 50 odstotkov kmetijske dejavnosti iz referenčnega obdobja. Kmetijska dejavnost je izražena v glavah velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) glede na odobreno podporo iz referenčnega obdobja z upoštevanjem koeficientov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Pri ugotavljanju izpolnitve pogoja iz prejšnjega odstavka se upošteva naslednje:
– za govedo se uporabijo podatki iz centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) tako, da se izračuna aritmetično povprečni GVŽ goveda na kmetijskem gospodarstvu iz stanja GVŽ na dan 15. januarja, na dan 15. maja in na dan 15. septembra;
– za drobnico se uporabijo podatki iz obrazca B zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče koledarsko leto;
– pri določitvi GVŽ se uporabijo koeficienti iz Priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Pri ugotovitvi upravičene površine na podlagi administrativne kontrole se za izplačilo plačilnih pravic za pozicijsko ujemanje s prijavljeno površino upošteva toleranca v vrednosti enega metra. Če je pozicijsko ujemanje zunaj meja tolerance, velja kot upravičena površina dejansko ugotovljena površina.
(7) Nosilec kmetijskega gospodarstva se odloči, koliko in katere plačilne pravice uveljavi v posameznem letu.

(1) Za izkoriščene plačilne pravice se štejejo tiste plačilne pravice, za katere je vložen zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki vsebuje ustrezno ugotovljeno površino.
(2) Plačilne pravice, ki niso izkoriščene v vsaj enem izmed dveh zaporednih let, se izdvojijo v nacionalno rezervo na dan 10. junija tekočega leta na podlagi 42. člena Uredbe 73/2009/ES in 15. člena Uredbe 1120/2009/ES, razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah.
(3) Če je na podlagi prejšnjega odstavka na dan 10. junija tekočega leta ugotovljeno, da je plačilna pravica neizkoriščena, agencija po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 15. septembra tekočega leta.
(4) Če je šele ob izdaji posamezne odločbe o izplačilu plačilnih pravic za zahtevke, vložene v tekočem letu, ugotovljeno, da je plačilna pravica neizkoriščena, agencija po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 5. marca naslednjega leta.
(5) Plačilne pravice, ki so bile prenesene v skladu z 10. členom te uredbe in niso bile izkoriščene v skladu z določbo prvega odstavka tega člena, se izdvojijo v nacionalno rezervo na podlagi določb tega člena.

(1) Plačilne pravice se lahko prenašajo z zemljiščem ali brez zemljišča med nosilci kmetijskih gospodarstev, vpisanimi v RKG.
(2) Plačilne pravice se prenašajo v skladu s 43. členom Uredbe 73/2009/ES.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko plačilne pravice, ki jim je dodeljena podpora v skladu s 26. členom te uredbe, prenašajo izključno z zemljiščem v skladu s petim odstavkom 68. člena Uredbe 73/2009/ES.
(4) Prenos posebnih plačilnih pravic se izvaja na način iz tretjega odstavka 44. člena Uredbe 73/2009/ES.
(5) Prenos plačilnih pravic se prijavi za posamezno leto od 15. septembra prejšnjega leta do 31. januarja tekočega leta.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko zahtevek za prenos plačilnih pravic zaradi dedovanja ali ukinitve kmetijskega gospodarstva vloži kadar koli med letom.
(7) Zakup plačilnih pravic je mogoč le skupaj z zakupom ustreznega števila upravičenih površin iz 7. člena te uredbe.
(8) Obrazci za prenos plačilnih pravic iz tega člena so kot Priloga 2 sestavni del te uredbe in so dostopni tudi na spletni strani agencije.
(9) Agencija izda odločbo o prenosu plačilnih pravic do 5. marca leta, v katerem je vložen zahtevek za izplačilo plačilnih pravic.

(1) Upravičenci do dodelitve plačilnih pravic iz nacionalne rezerve so:
– nosilci kmetijskih gospodarstev, ki začnejo na novo opravljati kmetijsko dejavnost,
– nosilci kmetijska gospodarstev, ki so se znašla v posebnih razmerah ali
– nosilci kmetijskih gospodarstev, katerim so bile pritožbe iz preteklih let, ki vplivajo na spremembo vrste, števila plačilnih pravic ali njihovo vrednost, ugodene.
(2) Podrobnejše pogoje za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

(1) V skladu s 66. členom Uredbe 73/2009/ES so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli premije in dodatne premije za ovce in koze v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1 in 107/08), od leta 2010 dalje upravičeni do dodatkov na plačilne pravice.
(2) Nacionalna zgornja meja, namenjena za dodatek na plačilne pravice iz tega člena, znaša do višine 1.162.204 eurov letno.
(3) Dodatek na plačilno pravico se izračuna tako, da se zgornja meja iz prejšnjega odstavka deli s povprečnim številom vseh odobrenih premij in dodatnih premij za ovce in koze v referenčnem obdobju 2007–2008 in množi s povprečnim številom nosilcu kmetijskega gospodarstva odobrenih premij in dodatnih premij za ovce in koze v referenčnem obdobju 2007–2008 ter deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2010 in niso v zakupu.
(4) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli premije in dodatne premije za ovce in koze v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1 in 107/08), so upravičeni do posebnih plačilnih pravic iz 44. člena Uredbe 73/2009/ES, če v letu 2010 nimajo upravičenih površin.

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli neposredno plačilo na površino hmeljišča v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1 in 107/08), so upravičeni do dodatka na plačilne pravice od leta 2010 dalje v skladu s 65. členom in 3. točko Priloge XI Uredbe 73/2009/ES.
(2) Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se povprečna vrednost neposrednega plačila na površino hmeljišča za ugotovljene površine hmelja v obdelavi za posamezno kmetijsko gospodarstvo v referenčnem obdobju 2007–2008 deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2010 in niso v zakupu.

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli posebne premije za bike in vole v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1 in 107/08), so upravičeni do dodatka na plačilne pravice od leta 2012 dalje v skladu s 53. členom Uredbe 73/2009/ES za povprečno vrednost odobrenih posebnih premij za bike in vole v referenčnem obdobju 2007–2008.
(2) Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se povprečna vrednost odobrenih posebnih premij za bike in vole za posamezno kmetijsko gospodarstvo v referenčnem obdobju iz prejšnjega odstavka deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2012 in niso v zakupu.
(3) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli posebne premije za bike in vole v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1 in 107/08), so upravičeni do posebnih plačilnih pravic iz 44. člena Uredbe 73/2009/ES, če v letu 2012 nimajo upravičenih površin.

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli pomoč za stročnice v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1 in 107/08), so upravičeni do dodatka na plačilne pravice od leta 2012 dalje v skladu s 64. členom in točko (b) pod 1. Priloge XI Uredbe 73/2009/ES.
(2) Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se povprečna vrednost pomoči za stročnice za ugotovljene površine za posamezno kmetijsko gospodarstvo v referenčnem obdobju 2007- 2008 deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2012 in ki niso v zakupu.

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 oziroma 2008 prejeli podporo za pridelavo lupinarjev v skladu z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1 in 107/08), so upravičeni do dodatka na plačilne pravice od leta 2012 dalje v skladu s 64. členom in točko (d) pod 1. Priloge XI Uredbe 73/2009/ES.
(2) Dodatek na plačilne pravice se izračuna tako, da se povprečna vrednost podpore za pridelavo lupinarjev za ugotovljene površine za posamezno kmetijsko gospodarstvo v referenčnem obdobju 2007–2008 deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2012 in ki niso v zakupu.

(1) Od leta 2010 dalje se vrednost plačilnih pravic lahko poveča v skladu z drugim odstavkom 12. člena, drugim odstavkom 13. člena in četrtim odstavkom 26. člena te uredbe.
(2) Od leta 2012 dalje se vrednost plačilnih pravic iz prejšnjega odstavka lahko poveča v skladu z drugim odstavkom 14. člena, drugim odstavkom 15. člena in drugim odstavkom 16. člena te uredbe.
(3) Plačilo sheme enotnega plačila se izvrši v enem obroku v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega leta v skladu z drugim odstavkom 29. člena Uredbe 73/2009/ES.

(1) Od leta 2010 dalje je višina regionalnega plačila enaka višini regionalnega plačila, ki je določeno za leto 2009.
(2) Regionalno plačilo za površine iz 5. člena te uredbe je enako povprečnemu regionalnemu plačilu v letu dodelitve podpore za izkrčitev vinogradov v skladu s točko B Priloge IX Uredbe 73/2009/ES.
(3) Višina regionalnega plačila iz prvega odstavka tega člena se lahko sorazmerno zniža, če višina sredstev ne zadošča za ukrepe, ki so določeni v 11. členu te uredbe.

(1) V skladu s 53. členom Uredbe 73/2009/ES se 65 odstotkov posebne premije za bike in vole (v nadaljnjem besedilu: posebna premija) v letih 2010 in 2011 ohrani kot proizvodno vezano plačilo.
(2) Posebna premija se dodeljuje v skladu s 110. in 119. členom Uredbe 73/2009/ES.
(3) Posebna premija se dodeli ob zakolu živali ali ob odpremi v drugo državo članico Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali ob izvozu v tretjo državo. Ob odpremi živali mora odpremljena žival na dan vložitve zahtevka izpolnjevati starostne pogoje, določene v 110. členu Uredbe 73/2009/ES.
(4) Posebna premija se odobri za največ 90 živali za vsako starostno obdobje živali na kmetijsko gospodarstvo. Ne glede na prejšnji stavek se meja 90 živali ne upošteva pri kmetijskih gospodarstvih, ki izvajajo vsaj en ukrep iz predpisov, ki urejajo plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 in je nosilec kmetijskega gospodarstva zavarovan kot kmet ali pa je pravna oseba.
(5) Kadar nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja posebno premijo prek pooblaščenega vlagatelja, mora pooblaščen vlagatelj priložiti tudi predpisana pooblastila upravičencev v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(6) Klavnice sporočijo v CRG zakol živali in podatke o zakolu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, nosilec kmetijskega gospodarstva pa dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev hrani še najmanj pet let od dneva pridobitve sredstev. V primeru neskladja podatkov o živali na zahtevku in podatkov v CRG se upošteva stanje v CRG.
(7) Če so živali zaklane v klavnici, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov in polovic na liniji klanja v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji potem klavnica podatek o živi masi živali sporoči v CRG ob zakolu.
(8) Za živali, odpremljene iz drugih držav članic EU, ki podeljujejo posebno premijo v skladu s 53. členom oziroma 110. členom Uredbe 73/2009/ES, v Republiko Slovenijo, mora nosilec kmetijskega gospodarstva k zahtevku za posebno premijo priložiti kopijo originalnega potnega lista ali drugega ustreznega dokumenta, iz katerega je razvidno, da posebna premija ni bila podeljena oziroma zahtevek zanjo ni bil vložen.
(9) Višina posebne premije za bika znaša 136,50 eura na žival, za vola pa 97,50 eura na žival.

V skladu s prvim odstavkom 69. člena Uredbe 73/2009/ES se do 10 odstotkov nacionalne zgornje meje nameni za ukrepe na podlagi 68. člena Uredbe 73/2009/ES.

V skladu s točko (b) prvega odstavka 68. člena Uredbe 73/2009/ES se za dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi, ki so namenjene vzreji telet za prirejo mesa, namenijo sredstva do višine 6.600.000 eurov.

Nosilci kmetijskih gospodarstev iz točke (a) 2. člena Uredbe 73/0009/ES so upravičeni do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, če ob vložitvi zahtevka za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi izpolnjujejo pogoje iz 23. člena te uredbe.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, če so živali označene, registrirane ter vodene v registru govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi in izpolnjujejo pogoj iz 117. člena Uredbe 73/2009/ES.
(2) Če ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 1. aprila koledarskega leta vložitve zahtevka tudi individualno referenčno količino mleka, se število ženskih govedi iz 21. člena te uredbe določi tako, da se na podlagi individualne referenčne količine mleka na dan 1. aprila koledarskega leta vložitve zahtevka za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi in povprečne mlečnosti, ki znaša 4.787 kg, ugotovita število živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), lahko zahtevajo, da se upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, kar označijo na zahtevku za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(3) Povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka se upošteva v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni in je ob vložitvi zbirne vloge še vedno v kontroli prireje mleka. Za kmetijska gospodarstva, ki so v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka manj kakor 183 dni in so ob vložitvi zbirne vloge v kontroli prireje mleka, se lahko upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva le, če so do vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. Tedaj se povprečna mlečnost izračuna za obdobje od 1. julija leta pred letom vložitve zahtevka za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi do 30. junija leta vložitve zahtevka. Podatke o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva pridobi agencija od KIS.
(4) Obremenitev kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu vključno s površino ekstenzivnega kraškega pašnika je lahko največ 1,8 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. V obremenitvi se upošteva vse govedo, staro šest ali več mesecev, ki je na kmetijskem gospodarstvu v zadevnem koledarskem letu. Za izračun GVŽ se uporabijo koeficienti iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Če Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) odloči, da ne sme nobena žival zapustiti kmetijskega gospodarstva, razen za zakol, se število GVŽ, evidentiranih na kmetijskem gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8. Ta zmnožek koeficienta velja samo za obdobje, na katero se nanaša odločitev VURS s prištetimi 20 dnevi po koncu tega obdobja. Upravičenec mora v 10 delovnih dneh od odločitve VURS pisno oziroma preko elektronsko pošte obvestiti agencijo o navzočnosti zadevnih živali in sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev oziroma omejitev epizooloških bolezni.
(6) Za določitev GVŽ za govedo se uporabijo podatki o živalih iz CRG. GVŽ se izračuna kot aritmetično povprečje na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih agencija določi in objavi na svoji spletni strani.
(7) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti od ugotovljenih kmetijskih zemljišč v uporabi, vključno s površino ekstenzivnega kraškega pašnika, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz tretjega odstavka tega člena, skupaj najmanj 30 odstotkov površin GERK-ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, in 1430 – ekstenzivni kraški pašnik. Kot kmetijska zemljišča v uporabi pa se za ta ukrep upoštevajo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik).
(8) Žensko govedo, za katero se dodeli dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, mora:
– biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
– biti mesne pasme ali rojeno s križanjem z mesno pasmo, vendar morajo biti križanci najmanj 50 odstotkov dovoljene pasme (nedovoljene pasme so navedene v Prilogi IV Uredbe 1121/2009/ES);
– teliti od 11. decembra preteklega koledarskega leta do 10. decembra tekočega koledarskega leta;
– po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj dva meseca. Kadar poteka paša na planini oziroma skupnem pašniku je treba premik živali (ženske govedi in teleta) sporočiti v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi.
(9) Ne glede na določbo četrte alinee prejšnjega odstavka je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi tudi za mrtvorojeno tele ali tele, ki pogine v dveh mesecih po telitvi, ali za zakol v sili v dveh mesecih po telitvi. Podatek o mrtvorojenem teletu ali o poginu teleta v dveh mesecih po telitvi ali o zakolu v sili v dveh mesecih po telitvi agencija prevzame iz CRG.
(10) Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se lahko vloži pred pretekom dveh mesecev od telitve, vendar mora nosilec kmetijskega gospodarstva zagotoviti izpolnitev pogoja, določenega v četrti alinei osmega odstavka tega člena.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi za posamezno žensko govedo le enkrat na leto.
(2) Dokončna višina dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izračuna glede na obseg upravičenih ženskih govedi in višine sredstev iz 21. člena te uredbe.

(1) V skladu s točko (b) prvega odstavka 68. člena Uredbe 73/2009/ES se od leta 2010 dalje dodeljuje dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva.
(2) Do dodatnega plačila za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februar 2003 opredeljeni kot gorska višinska ali strma kmetijska gospodarstva in so vložili zahtevek za dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodatnega plačila za mleko, če ima individualno referenčno količino mleka na dan 1. aprila v letu vložitve zahtevka.
(4) Za dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva se letno namenijo sredstva do višine 2.000.000 eurov.
(5) Višina dodatnega plačila za tono mleka se izračuna tako, da se skupna višina sredstev iz prejšnjega odstavka deli z vsoto individualnih referenčnih količin mleka, izraženih v tonah, za katere se izplača dodatno plačilo.
(6) Višina dodatnega plačila za mleko za posamezno kmetijsko gospodarstvo se za tekoče leto določi tako, da se individualna referenčna količina mleka, izražena v tonah, pomnoži z višino dodatnega plačila za tono za mleko iz prejšnjega odstavka.

(1) V skladu s točko (c) prvega odstavka 68. člena Uredbe 73/2009/ES se v letu 2010 za podporo za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem namenijo sredstva do višine 5.800.000 eurov.
(2) Do podpore iz prejšnjega odstavka je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima travinje v letu vlaganja zahtevka in izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima ugotovljene površine GERK-ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak in 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, iz obrazca D – Prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, iz zbirne vloge za leto 2009;
– da obremenitev ni manjša od 0,5 GVŽ na ha kmetijskega zemljišča v uporabi na posameznem kmetijskem gospodarstvu, pri čemer se pri obremenitvi upošteva vso govedo, konji ter ovce in koze iz obrazca B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, iz zbirne vloge za leto 2009;
– da najmanjša površina GERK-a znaša 0,10 ha;
– da najmanjša skupna površina znaša 0,30 ha.
(3) Višina podpore za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem na hektar upravičene površine se izračuna tako, da se skupna vrednost sredstev iz prvega odstavka tega člena deli s številom skupnih ugotovljenih površin iz prve alinee prejšnjega odstavka.
(4) Dodatek na plačilno pravico za posamezno kmetijsko gospodarstvo se izračuna tako, da se izračunana višina podpore iz prejšnjega odstavka pomnoži s številom ugotovljenih površin posameznega kmetijskega gospodarstva iz prve alinee drugega odstavka tega člena ter deli s številom plačilnih pravic, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 15. maja 2010 in niso v zakupu.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je v letih 2010 in 2011 upravičen do pomoči za stročnice v skladu z 79., 80. in 81. členom Uredbe 73/2009/ES.
(2) Pomoč za stročnice znaša 55,57 eura na hektar za površine, ki ne presegajo največje zajamčene površine iz prvega odstavka 81. člena Uredbe 73/2009/ES.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko uveljavlja pomoč za stročnice tudi za stročnice, ki so posejane v mešanici z žitom, če so stročnice v tej mešanici prevladujoča sorta.
(4) Strnjena površina stročnic na posameznem GERK-u, za katero se lahko uveljavi pomoč za stročnice, znaša najmanj 0,10 ha.
(5) Najmanjša skupna površina, za katero se lahko uveljavi pomoč za stročnice, znaša 0,30 ha.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prideluje mandlje, lešnike ali orehe (v nadaljnjem besedilu: lupinarji) je upravičen do podpore za pridelavo lupinarjev v skladu z 82., 83., 84. in 85. členom Uredbe 73/2009/ES.
(2) Podpora za pridelavo lupinarjev znaša 120,75 eura na hektar za površine, ki ne presegajo največje zajamčene površine iz 83. člena Uredbe 73/2009/ES.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za pridelavo lupinarjev, če:
– ima sadovnjake lupinarjev vpisane v RKG;
– znaša najmanjša velikost površine GERK-ov, za katero se lahko uveljavi podpora za pridelovanje lupinarjev, 0,10 ha;
– je gostota dreves oziroma grmov na hektar najmanj 125 grmov pri lešnikih in najmanj 50 dreves pri orehih ali mandljih.
(4) Če se lupinarji pridelujejo v ekstenzivnem sadovnjaku, je lahko sadovnjak zasajen z različnimi vrstami lupinarjev, vključno z drugimi sadnimi vrstami, vendar mora potem vsaj ena vrsta lupinarjev izpolnjevati minimalne pogoje glede gostote sajenja iz tretje alinee prejšnjega odstavka

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev v zbirni vlogi vložijo zahtevke v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, za:
– izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki iz te uredbe;
– dodelitev dodatkov za ovce in koze, hmeljišče in za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem ter za dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva;
– pomoč za stročnice iz 27. člena te uredbe v letih 2010 in 2011;
– podporo za pridelovanje lupinarjev iz prejšnjega člena te uredbe v letih 2010 in 2011.
(2) Zahtevki za posebno premijo za bike in vole iz 19. člena te uredbe se v letih 2010 in 2011 vlagajo po obdobjih, v katerih je bil zakol ali izvoz ali odprema opravljena, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike:
– za obdobje od 1. januarja do 31. maja: od 1. junija do 30. junija tekočega koledarskega leta;
– za obdobje od 1. junija do 30. septembra: od 1. oktobra do 31. oktobra tekočega koledarskega leta;
– za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra: od 1. januarja do 31. januarja naslednjega koledarskega leta, pri tem pa se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v letu, v katerem je bil zakol ali izvoz ali odprema živali opravljena.
(3) Zahtevki za dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi za obdobje telitve iz tretje alinee osmega odstavka 23. člena te uredbe se vložijo:
– za obdobje telitve od 11. decembra preteklega leta do 31. marca tekočega leta: od 1. junija do 30. junija tekočega leta;
– za obdobje telitve od 1. aprila tekočega leta do 31. julija tekočega leta: od 1. oktobra do 31. oktobra tekočega leta;
– za obdobje telitve od 1. avgusta tekočega leta do 10. decembra tekočega leta: od 1. januarja do 31. januarja naslednjega leta.

Agencija mora ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Evropski komisiji sporočiti zahtevane podatke v rokih, določenih v Uredbi 1121/2009/ES.

(1) Ne glede na 9. člen te uredbe se plačilne pravice, ki niso bile izkoriščene v letih 2007, 2008 in 2009, izdvojijo v nacionalno rezervo in agencija po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 15. maja 2010.
(2) Ne glede na 9. člen te uredbe se plačilne pravice, ki so bile dodeljene v letu 2008 in niso bile izkoriščene v letu 2008 in 2009, izdvojijo v nacionalno rezervo v letu 2010. Agencija po uradni dolžnosti izda odločbo o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo do 15. maja 2010.
(3) V primeru, da je po postopku uskladitve GERK-ov z evidenco dejanske rabe na dan 17. januar 2010, posamezen GERK razpadel na dva ali več manjših GERK-ov zaradi odprave mostičkov, ki so prek linijskega objekta nekmetijske rabe povezovali dve ali več površin z isto dejansko rabo, površina GERK-a posameznega kmetijskega gospodarstva pa je zato manjša od 0,1 ha ali je skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva manjša od 0,3 ha, se že dodeljene plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho v skladu z 81. členom Uredbe 1122/2009/ES ne izdvojijo v nacionalno rezervo.

Postopki, začeti po določbah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 107/08), se končajo po določbah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 107/08).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 107/08).

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2010.