Na podlagi devetega odstavka 15. in četrtega odstavka 15.d člena ter za izvrševanje osmega odstavka 15. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo in 58/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa način uporabe kriterijev ter pomen posameznega kriterija za dodeljevanje vlakovne poti na javni železniški infrastrukturi (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura) in postopek njenega dodeljevanja ter vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine za uporabo infrastrukture, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja in nadzor nad plačevanjem uporabnine v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75 z dne 15. 3. 2001, str. 29; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/14/ES), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2007/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 44).

V tej uredbi uporabljeni izrazi pomenijo:
– »agencija« po tej uredbi je Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije kot organ, pristojen za dodeljevanje vlakovnih poti ter določanje in zaračunavanje uporabnine;
– »direkcija« po tej uredbi je Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, pristojna za opravljanje nalog vodenja investicij v infrastrukturo;
– »dodelitev« pomeni dodelitev vlakovne poti, ki jo agencija dodeli prosilcu;
– »druge zainteresirane stranke« pomeni tiste subjekte, na katere poslovanje ali življenje vplivajo storitve, ki jim jih ponujajo prevozniki (npr. lokalne skupnosti, podjetja);
– »infrastrukturna zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del infrastrukture za določeno obdobje;
– »kataloška trasa« je razpoložljiva oziroma nezasedena konstruirana vlakovna pot, ki jo ima agencija na voljo v katalogu tras;
– »konstrukcija vlakovnih poti« pomeni konstrukcijo vlakovne poti, ki jo na osnovi prosilčeve vloge za dodelitev vlakovne poti opravi upravljavec;
– »načrt razširitve zmogljivosti« pomeni ukrep ali vrsto ukrepov, skupaj s časovnim načrtom njihove izvedbe, ki so predlagani za odpravo omejitev zmogljivosti, zaradi katerih se določen odsek razglasi za preobremenjeno infrastrukturo;
– »okvirna pogodba« določa značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti, ki se prosilcu lahko ponudijo za čas, ki presega eno obdobje voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa posamezne vlakovne poti, ampak je oblikovana tako, da izpolnjuje upravičene komercialne potrebe prosilca;
– »omrežje« pomeni celotno infrastrukturo, ki jo upravlja upravljavec;
– »posebna infrastruktura« pomeni odsek ali del infrastrukture, ki je prednostno namenjen posebnim vrstam prevoza in ga opredeli upravljavec v programu omrežja;
– »podatki, potrebni za zaračunavanje uporabnine« so podatki, ki jih mora upravljavec posredovati agenciji, z namenom pravilnega in sprotnega zaračunavanja uporabnine in za katerih pravilnost prevzema popolno odgovornost;
– »preobremenjena infrastruktura« pomeni odsek ali del infrastrukture, na katerem tudi po usklajevanju med zahtevami prosilcev ni mogoče v celoti zadostiti povpraševanju po vlakovnih poteh oziroma infrastrukturni zmogljivosti;
– »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;
– »program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z ureditvijo zaračunavanja uporabnine in dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi informacije, potrebne za vložitev prošnje za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, o možnih dodatnih in pomožnih storitvah in druge informacije;
– »prosilec« je prevoznik ali druga pravna oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;
– »razdeljevanje vlakovnih poti « pomeni razdeljevanje dodeljenih vlakovnih poti v postopkih naročanja vlakovnih poti za določen namen (ad hoc naročanje);
– »upravljavec javne železniške infrastrukture« (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
– »usklajevanje« pomeni postopek, po katerem agencija in prosilci poskušajo najti rešitev, kadar obstajajo nasprotujoče si prošnje za dodelitev vlakovnih poti;
– »varščina« je znesek, ki ga mora posamezni prosilec nakazati agenciji, kot pogoj za dostop na infrastrukturo in pomeni finančno zavarovanje;
– »vlakovna pot« je zmogljivost infrastrukture, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;
– »vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;
– »vozni red omrežja« je akt agencije, ki obsega podatke o vseh načrtovanih vožnjah vlakov in tirnih vozil na omrežju za obdobje njegove veljavnosti;
– »vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti infrastrukture;
– »zaračunavanje uporabnine« pomeni izračun uporabnine in izstavljanje računov za dodeljene, realizirane ali nepravočasno odpovedane vlakovne poti.

(1) Zaradi učinkovitega in racionalnega dodeljevanja vlakovnih poti, ki potekajo po železniškem omrežju v več državah, in zaradi poenotenja sistema zaračunavanja uporabnine agencija in upravljavec sodelujeta z dodeljevalnimi organi in upravljavci železniške infrastrukture v teh državah.
(2) Agencija in upravljavec si prizadevata zagotavljati optimalno konkurenčnost in učinkovito uporabo vseevropskega železniškega omrežja. V ta namen se agencija in upravljavec vključujeta v združenja in udeležujeta mednarodnih srečanj, na katerih se usklajujejo mednarodne vlakovne poti.
(3) Agencija in upravljavec si medsebojno izmenjujeta informacije in podatke s področja usklajevanja mednarodnih vlakovnih poti, zlasti v zvezi z naročanjem, konstruiranjem, usklajevanjem, dodeljevanjem vlakovnih poti ter zaračunavanjem uporabnine.

(1) Pri dodeljevanju vlakovnih poti mora agencija upoštevati kriterije in jih vrednotiti po vrstnem redu, kot je določen v zakonu, ki ureja železniški promet (v nadaljnjem besedilu: zakon), in gospodarnost razpolaganja z infrastrukturo. Način in postopek vrednotenja kriterijev sta podrobneje opredeljena v programu omrežja.
(2) Pri vrednotenju kriterijev iz prejšnjega odstavka mora agencija upoštevati naslednje dejavnike:
– zagotavljanje ustreznih vlakovnih poti za prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu iz zakona in prevoz potnikov v mednarodnem železniškem prometu na najučinkovitejši in gospodaren način ob upoštevanju potreb uporabnikov storitev v potniškem prometu;
– dodeljevanje vlakovnih poti prosilcem brez razlikovanja;
– zagotavljanje konkurenčnosti pri izvajanju železniških storitev;
– vzdrževanje in izboljševanje zanesljivosti in kakovosti storitev.
(3) Če na podlagi vrednotenja kriterijev, kot ga določa prejšnji odstavek, agencija ne more dodeliti vlakovnih poti, pri vrednotenju upošteva tudi dejavnika, navedena v tretjem odstavku 11. člena te uredbe.
(4) Pri vrednotenju kriterijev iz prvega odstavka in upoštevanju dejavnikov iz drugega odstavka tega člena mora agencija upoštevati naslednja načela:
– upoštevanje prosilcev glede na prihodnji razvoj njihovega poslovanja;
– prožnost pri dodeljevanju vlakovnih poti, ki mora upoštevati razumne zahteve prosilcev in optimalno izkoriščenost infrastrukture;
– preprečevanje možnosti, da bi prosilec z dodeljeno vlakovno potjo neupravičeno oviral poslovanje drugega prosilca.
(5) V programu omrežja se lahko določijo merila, po katerih bo upoštevana dosedanja uporaba vlakovnih poti, kot eden od kriterijev pri dodeljevanju vlakovne poti.

(1) Vlakovno pot za obdobje veljavnosti voznega reda omrežja prosilcu dodeljuje agencija v skladu z določbami 15. člena zakona in z določbami te uredbe.
(2) Agencija in prosilec lahko skleneta okvirno pogodbo v skladu s 15.e členom zakona.
(3) Agencija in prosilec, kateremu so bile dodeljene vlakovne poti, skleneta pred uveljavitvijo voznega reda omrežja pogodbo, s katero natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zaračunavanjem in plačevanjem uporabnine ter način poračunavanja varščine z zaračunano uporabnino, in druge pogoje, ki se nanašajo na varščino.
(4) Informacijo o razpoložljivih kataloških trasah mora agencija ponuditi vsem zainteresiranim strankam, ki izrazijo takšno željo.
(5) Agencija mora na popolno vlogo za dodelitev vlakovne poti za določen namen odločiti najpozneje v petih dneh.
(6) Upravljavec mora pri konstrukciji in pri rednih spremembah voznega reda omrežja izdelati katalog tras, iz katerega so razvidne proste trase (kataloške trase) za hiter odziv na posredovane vloge za dodelitev vlakovnih poti za določen namen (ad hoc vlakovnih poti).
(7) Za potrebe razdeljevanja vlakovnih poti za določen namen (ad hoc vlakovnih poti) se prosilcem iz prvega odstavka tega člena in upravljavcu dodelijo tudi vlakovne poti za lokomotivske in prestavljalne vožnje v vozliščih, ki niso predvidene z voznim redom omrežja, potrebno število izrednih mednarodnih vlakovnih poti in deljenih vlakovnih poti v notranjem prometu ter vlakovne poti za potrebe vzdrževanja infrastrukture. Agencija in upravljavec podrobneje opredelita postopke razdeljevanja dodeljenih vlakovnih poti iz tega odstavka v programu omrežja.

(1) Program omrežja je akt upravljavca, ki ga izdela za vsako posamezno voznoredno obdobje. Pri izdelavi in spremembah programa omrežja upravljavec sodeluje z agencijo in se posvetuje z direkcijo, regulatornim organom, prevozniki ter drugimi zainteresiranimi strankami.
(2) Program omrežja navaja splošne značilnosti zmogljivosti infrastrukture in vse omejitve, ki se nanašajo na njeno uporabo.
(3) Program omrežja natančno opredeljuje pravila, roke, merila in postopke za dodeljevanje vlakovnih poti in infrastrukturnih zmogljivosti ter opredeljuje pravila, roke, merila in postopke v zvezi s postopki zaračunavanja uporabnine v Republiki Sloveniji.
(4) Program omrežja vključuje podatke o dodatnih in pomožnih storitvah, ki so na razpolago v Republiki Sloveniji za celovito izvajanje železniških storitev.
(5) Upravljavec mora dokončno besedilo programa omrežja objaviti najpozneje štiri mesece pred rokom, ki je določen v četrti alinei prvega odstavka 8. člena te uredbe, in zagotoviti, da je program omrežja v primerni obliki na voljo vsem zainteresiranim strankam.
(6) Agencija sodeluje pri pripravi programa omrežja in spremembah iz sedmega odstavka tega člena in v delu, ki se nanaša na dodeljevanje vlakovnih poti in zaračunavanje uporabnine, daje soglasje pred objavo programa omrežja oziroma njegovih sprememb.
(7) O vsaki spremembi programa omrežja morajo biti seznanjeni tudi vsi prevozniki in prosilci, katerim so bile dodeljene vlakovne poti. Upravljavec je dolžan obvestiti navedene subjekte o spremembi najmanj 15 dni pred njeno uveljavitvijo.

(1) Vlogo za dodelitev vlakovne poti vloži prosilec pri agenciji.
(2) Vlogo za dodelitev mednarodne vlakovne poti vloži prosilec pri enem od pristojnih organov na vlakovni poti. Ta vlogo obravnava z ostalimi pristojnimi organi na vlakovni poti v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi sporazumi.
(3) Vloga za dodelitev vlakovne poti mora vsebovati vse podatke, ki jih v skladu z zakonom, to uredbo in s splošnimi poslovnimi pogoji za uporabo infrastrukture določi upravljavec v programu omrežja.
(4) Vlogi mora biti priloženo tudi veljavno varnostno spričevalo prevoznika za tisti del infrastrukture, na kateri se zahteva vlakovna pot.
(5) Prosilec za izvajanje storitev v mednarodnem potniškem prometu mora vlogi za dodelitev takšne vlakovne poti priložiti dokazilo, da je o nameravani vlogi za dodelitev takšne vlakovne poti obvestil vse subjekte iz 15.a člena zakona.

(1) Agencija, upravljavec in prosilec morajo v postopku konstrukcije in dodeljevanja vlakovnih poti upoštevati naslednje roke in načela:
– vozni red omrežja se spremeni enkrat letno ob polnoči drugo soboto v decembru in se lahko deli na zimsko in letno obdobje. Datum vsakoletne uveljavitve voznega reda omrežja se objavi v programu omrežja;
– kadar se vozni red omrežja spremeni ali prilagodi po koncu zimskega obdobja, zlasti da se po potrebi upoštevajo spremembe voznih redov v regionalnem potniškem prometu, se sprememba izvede ob polnoči drugo soboto v mesecu juniju in po potrebi tudi med tema datumoma. Upravljavci infrastrukture se lahko dogovorijo o drugačnih datumih in v tem primeru o tem obvestijo Evropsko komisijo, če to utegne vplivati na mednarodni promet;
– najpozneje 11 mesecev, preden začne veljati novi vozni red omrežja, upravljavec in agencija v sodelovanju z infrastrukturnimi upravljavci in organi za dodeljevanje v drugih državah vzpostavita začasne mednarodne vlakovne poti (katalog tras);
– vloge za dodelitev vlakovnih poti, ki naj bi bile vključene v nov vozni red omrežja, je potrebno predložiti agenciji najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu aprilu tekočega leta. To ne velja za vlakovne poti za določen namen (ad hoc vlakovne poti), ki se dodeljujejo sproti glede na vloge prosilcev in glede na proste zmogljivosti infrastrukture;
– upravljavec pripravi osnutek novega voznega reda omrežja in novih voznih redov najpozneje pet mesecev pred uveljavitvijo novega voznega reda omrežja in jih posreduje agenciji;
– med pripravo osnutka novega voznega reda omrežja in novih voznih redov se upravljavec posvetuje z zainteresiranimi strankami in vsemi tistimi, ki želijo imeti možnost izraziti svoje mnenje o morebitnih vplivih voznega reda omrežja na njihovo možnost zagotavljanja železniških storitev;
– osnutek novega voznega reda pošlje agencija prosilcem, ki so vložili vloge za dodelitev vlakovne poti, in ostalim zainteresiranim strankam ter jim naloži, da ji v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca, sporočijo morebitne pripombe;
– v zvezi z vsemi prejetimi pripombami upravljavec sprejme ustrezne ukrepe;
– najpozneje do drugega ponedeljka v mesecu oktobru tekočega leta mora agencija odločiti o vlogah prosilcev, ki so jih vložili za dodelitev vlakovne poti za novo voznoredno obdobje. Po prejemu odločbe o dodelitvi vlakovnih poti, vendar pred uveljavitvijo novega voznega reda omrežja, je prosilec dolžan z agencijo skleniti pogodbo iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe, sicer se zadrži izvajanje te odločbe, prosilcu pa se prepove dostop do infrastrukture;
– nov vozni red omrežja mora biti objavljen najkasneje 15 dni pred uveljavitvijo.
(2) Upravljavec, agencija in prosilci morajo pri upoštevanju določb prejšnjega odstavka upoštevati roke in opraviti dejanja, ki jim jih nalaga spoštovanje pogodb, ki so jih sklenili z infrastrukturnimi upravljavci in dodeljevalnimi organi drugih držav ali združenji upravljavcev ali prevoznikov. Podrobnosti postopanja po tem odstavku opredeli upravljavec v programu omrežja.

(1) Pri izdelavi voznega reda omrežja upravljavec, če je mogoče, skladno s programom omrežja, izpolni vse zahteve iz vloge za dodelitev vlakovnih poti.
(2) Pri konstrukciji vlakovnih poti morata upravljavec in agencija upoštevati:
– zahteve iz 6. člena te uredbe,
– zahteve, ki jih določajo sklenjene okvirne pogodbe,
– omejitve, ki se nanašajo na infrastrukturne zmogljivosti,
– omejitve, ki se nanašajo na posebno infrastrukturo,
– kolikor je mogoče, vse omejitve, s katerimi se soočajo prosilci, vključno z ekonomskim učinkom na njihovo poslovanje.
(3) Pri konstrukciji vlakovnih poti se lahko upošteva dosedanja uporaba vlakovnih poti pod pogoji, določenimi v programu omrežja.

(1) Če upravljavec v postopku konstrukcije vlakovnih poti naleti na nasprotja med zahtevami prosilcev oziroma drugih zainteresiranih strank, mora o tem obvestiti agencijo. Agencija skuša v usklajevalnem postopku, v katerem sodelujejo agencija, upravljavec, stranke z nasprotujočimi si zahtevami in druge zainteresirane stranke, te zahteve uskladiti oziroma najti najboljšo možno rešitev.
(2) Agencija lahko prosilcu predloži vlakovno pot, ki se bistveno ne razlikuje od zahtevane. Pri tem mora izhajati iz načel, določenih v četrtem odstavku 4. člena te uredbe, in načel, ki veljajo v postopku usklajevanja in so določena v programu omrežja.

(1) Če po opravljenem usklajevanju ni mogoče zadostiti vsem zahtevam za vlakovne poti oziroma ni mogoče zadostiti potrebam po infrastrukturnih zmogljivostih, mora agencija takšen odsek infrastrukture takoj razglasiti za preobremenjeno infrastrukturo. Enako velja za infrastrukturo, za katere zmogljivosti je očitno, da v bližnji prihodnosti ne bodo zadoščale.
(2) Če je odsek ali del infrastrukture razglašen za preobremenjeno infrastrukturo, izvede agencija analizo zmogljivosti, kot je navedena v 12. členu te uredbe, razen če se že izvaja načrt razširitve zmogljivosti, naveden v 13. členu te uredbe.
(3) Če uporabnina za infrastrukturo ne omogoča razširitve zmogljivosti odseka ali dela infrastrukture, ki je razglašen preobremenjeno infrastrukturo, lahko agencija pri dodeljevanju vlakovne poti poleg dejavnikov iz drugega odstavka 4. člena uporabi kot dodatne dejavnike tudi:
– pomembnost prevozne storitve za širšo skupnost glede na drugo storitev, ki bi bila zaradi tega neizvedljiva, ob upoštevanju posledic dodelitve oziroma nedodelitve vlakovne poti;
– pomembnost prevozne storitve prevoza blaga glede na izvajanje mednarodnih železniških storitev prevoza blaga.
(4) Če na preobremenjeni infrastrukturi tudi po izvedenem postopku konstrukcije vlakovnih poti in izvedenem postopku usklajevanja ni mogoče dodeliti vlakovne poti, ker prosilci, ki jo zahtevajo, na podlagi kriterijev in njihovega vrednotenja dosegajo izenačeno pravico do dodelitve, jih mora agencija pozvati, da ponudijo za posamezni progovni odsek čim višjo uporabnino. O tem je agencija dolžna obvestiti regulatorni organ. Pogajanja se lahko vršijo izključno pod nadzorom regulatornega organa. Agencija dodeli vlakovno pot prosilcu, ki je ponudil najvišjo uporabnino.
(5) Program omrežja vsebuje postopke in merila, ki so določeni s to uredbo glede določitve preobremenjene infrastrukture.

(1) Namen analize zmogljivosti je določiti omejitve infrastrukturnih zmogljivosti, ki preprečujejo, da se prošnjam za dodelitev zmogljivosti primerno ugodi, in predlagati, na kakšen način se lahko ugodi dodatnim prošnjam. S to analizo se ugotovijo vzroki preobremenjenosti infrastrukture ter možni kratkoročni in dolgoročni ukrepi za zmanjšanje preobremenjenosti.
(2) Predmet analize so infrastruktura, postopki delovanja, vrste različnih izvajanih prevoznih storitev in učinek vseh teh dejavnikov na infrastrukturno zmogljivost. Ukrepi, ki jih je treba upoštevati, zajemajo zlasti preusmeritev prevoznih storitev, časovne spremembe prevoznih storitev, spremembe hitrosti in izboljšave infrastrukture.
(3) Analizo zmogljivosti najkasneje v šestih mesecih po ugotovitvi, da je zmogljivost infrastrukture preobremenjena, izdela agencija. Pri izdelavi analize se posvetuje z upravljavcem, direkcijo, prosilci, prevozniki in drugimi zainteresiranimi strankami.

(1) Upravljavec mora v šestih mesecih po dokončanju analize zmogljivosti izdelati načrt razširitve zmogljivosti. Pri pripravi načrta se posvetuje z agencijo, prosilci, prevozniki in drugimi zainteresiranimi strankami ter se uskladi z direkcijo. Z načrtom se ugotovijo:
– vzroki za preobremenjenost zmogljivosti;
– verjeten prihodnji razvoj prometa;
– ovire za razvoj javne železniške infrastrukture;
– možnosti in stroški razširitve zmogljivosti, vključno z možnimi spremembami uporabnine.
(2) Na podlagi analize stroškov in koristi možnih ukrepov mora načrt določati tudi ukrepe, ki se sprejmejo za razširitev infrastrukturnih zmogljivosti, vključno s časovnim načrtom za njihovo izvajanje.
(3) Načrt razširitve preda upravljavec direkciji, ki izvede potrebne ukrepe za njegovo realizacijo.

(1) Kadar obstajajo ustrezne nadomestne proge, lahko agencija po posvetovanju z upravljavcem in zainteresiranimi strankami določi, da se določene infrastrukturne zmogljivosti uporabijo za določene vrste prometa. V primeru take določitve lahko agencija pri dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti tej vrsti prometa da prednost. Taka določitev ne preprečuje, da zadevno infrastrukturo uporabljajo druge vrste prometa, če so zmogljivosti na voljo in če je vozni park v skladu s tehničnimi značilnostmi, potrebnimi za delovanje proge.
(2) Kadar gre za določitev infrastrukture iz prejšnjega odstavka, se to navede v programu omrežja.

(1) Agencija lahko odvzame vlakovno pot, ki je bila dodeljena prosilcu, če jo je v neprekinjenem obdobju najmanj enega meseca izkoristil manj kot 30 odstotkov.
(2) Agencija lahko odvzame vlakovno pot, ki je bila dodeljena prosilcu, če:
– je prosilec dodeljeno vlakovno pot na preobremenjeni infrastrukturi uporabljal manj kot 75 odstotkov od odobrene možnosti uporabe v obdobju najmanj enega meseca;
– je prosilec dodeljeno vlakovno pot na infrastrukturi, dodeljeno v postopku usklajevanja, uporabljal manj kot 75 odstotkov od odobrene možnosti uporabe v obdobju najmanj enega meseca.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo takrat, če prevoznik ne more dokazati, da je zmanjšanje uporabe vlakovne poti posledica neekonomskih razlogov, na katere ni mogel vplivati.

(1) Zahteve za dodelitev vlakovnih poti za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja infrastrukture morajo biti skladne z določbami te uredbe. Vlakovne poti, dodeljene za vzdrževanje, morajo biti navedene v voznem redu omrežja.
(2) Pri konstrukciji vlakovnih poti iz prejšnjega odstavka mora upravljavec upoštevati njihove učinke na prosilce.

(1) Pri dodeljevanju vlakovnih poti je poleg obstoječih pravnih sredstev in možnosti pritožbe na regulatorni organ zagotovljen še postopek za hitro reševanje sporov, ki ga vodi agencija in mora biti opredeljen v programu omrežja.
(2) Odločitev v tem postopku mora biti sprejeta v desetih delovnih dneh.

(1) Na podlagi zakona in te uredbe agencija določi metodologijo zaračunavanja uporabnine ob upoštevanju strokovnih dognanj in podlag s področja učinkovite rabe železniške infrastrukture. Uporabnina je namenjena kritju dela stroškov vzdrževanja infrastrukture, ki jih izkazuje upravljavec infrastrukture.
(2) Upravljavcu se ob upoštevanju varnosti, vzdrževanja in izboljšanja kakovosti infrastrukturnih storitev zagotovijo spodbude za zniževanje stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnine. V ta namen se z najmanj triletno pogodbo med pristojnim organom in upravljavcem predvidi delež presežkov iz drugih komercialnih dejavnosti upravljavca, ki se ne vključijo v izračun uporabnine, ampak ostanejo upravljavcu kot spodbuda.
(3) Metodologija določitve uporabnine, kot je navedena v prvem odstavku tega člena, je sestavni del programa omrežja.
(4) Metodologija določitve uporabnine mora vsebovati tudi podatke o sistemu zaračunavanja uporabnine in zadostne informacije o cenah storitev iz 21. in 22. člena te uredbe, če jih zagotavlja samo en izvajalec. Metodologija vsebuje informacije o veljavnem sistemu zaračunavanja uporabnine, pa tudi navedbe o verjetnih spremembah višine uporabnine za naslednja tri leta. Prav tako vsebuje spodbude prevoznikom in upravljavcu, da se čim bolj zmanjšajo motnje in izboljša delovanje infrastrukture. To se doseže z opredelitvijo kazni za delovanja, ki motijo delovanje omrežja, določitvijo nadomestila za prevoznike, ki imajo motnje, in bonusa, ki jih pridobijo prevozniki za boljšo izvedbo od načrtovane.

(1) Agencija pri določanju uporabnine upošteva kriterije iz zakona.
(2) Pri vrednotenju kriterijev iz prejšnjega odstavka mora agencija upoštevati stroške, ki jih povzroča obratovanje določene vrste konkretnega vlaka in so vezani na najmanjši obseg storitev iz 21. člena te uredbe in za dostop po tirih do objektov, potrebnih za izvajanje železniških storitev, ter se izkazujejo zlasti pri stroških vzdrževanja tirov, z vožnjo vlaka povezanih naprav ter upravljanja železniškega prometa.
(3) Agencija mora zagotoviti, da je uporabnina objektivno enaka in nerazlikovalna za vse prosilce, ki opravljajo enakovredne storitve na infrastrukturi.
(4) Razen v primerih, ki jih določa ta uredba, mora agencija zagotoviti, da se na celotnem omrežju uporablja enak sistem zaračunavanja uporabnine.
(5) Skladno s kriteriji, navedenimi v zakonu, in merili za njihovo vrednotenje ter z načeli obračunavanja uporabnine iz prejšnjih odstavkov tega člena določa višino uporabnine agencija.
(6) Prosilec lahko zahteva od agencije podatke o metodologiji in konkretnih izračunih uporabnine, če mu ne zadostujejo podatki, ki jih vsebuje program omrežja.
(7) Agencija lahko za dostop na preobremenjeno infrastrukturo v nasprotju z določbami prejšnjih odstavkov tega člena določi višjo uporabnino. Povišanje uporabnine, kot tudi merila za določanje primerov, v katerih se uporablja povišana uporabnina, morajo biti določena v metodologiji določitve višine uporabnine iz 18. člena te uredbe. Razlika med uporabnino, določeno na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena, in uporabnino, določeno na podlagi tega odstavka, ter morebitnim dodatnim iztržkom, pridobljenim na podlagi četrtega odstavka 11. člena te uredbe, je namenjena za odpravo omejene zmogljivosti infrastrukture, na katero se njen obračun nanaša. Povišana uporabnina se lahko zaračunava, če je upravljavec to predvidel v programu omrežja oziroma je predložil ukrepe za odpravo preobremenjene infrastrukture in te ukrepe dejansko izvaja. Agencija preneha z zaračunavanjem povišane uporabnine, ki je višja od normalno določene, če upravljavec v roku iz 13. člena te uredbe ni pripravil načrta razširitve zmogljivosti oziroma pri uresničevanju tega načrta ne dosega napredka. To ne velja v primeru, če regulatorni organ odobri še nadaljnje zaračunavanje povišane uporabnine v skladu z zakonom.
(8) Uporabnina se lahko poveča ali zmanjša zaradi posebnih stroškov, ki izhajajo iz varstva okolja. Takšno povečanje in zmanjšanje je mogoče uvesti, če tako določa zakon.
(9) Del uporabnine, ki je določen skladno s prejšnjima dvema odstavkoma in skladno z 20. členom te uredbe, mora biti določen na podlagi metodologije, ki je sestavni del programa omrežja in o kateri se agencija posvetuje z direkcijo, upravljavcem in zainteresiranimi strankami.
(10) V izogib neželenim nesorazmernim nihanjem višine uporabnine se lahko za višino uporabnine določi srednja vrednost za primeren obseg železniških storitev in obdobij.

(1) Na predlog upravljavca ali direkcije lahko agencija, kadar to dopušča trg, poviša uporabnino, ki je določena na podlagi določb prvega do vključno petega odstavka prejšnjega člena.
(2) Izredno povišanje uporabnine mora temeljiti na načelih učinkovitosti, preglednosti in nerazlikovanja, ki zagotavljajo optimalno konkurenčnost zlasti v mednarodnem tovornem železniškem prevozu. Takšen način zaračunavanja uporabnine ne sme izničiti učinkov povečanja storilnosti, ki jo dosegajo prevozniki.
(3) Spremembe sistema zaračunavanja uporabnine, ki so sprejete na podlagi prvega odstavka tega člena, morajo biti javno objavljene kot dodatek k metodologiji izračuna višine uporabnine iz 18. člena te uredbe najmanj tri mesece pred njihovo uveljavitvijo.
(4) V skladu s prejšnjimi odstavki tega člena lahko direkcija ali upravljavec predlagata povišanje uporabnine za kritje stroškov investicijskih projektov, če ti povečujejo učinkovitost in/ali stroškovno učinkovitost in jih drugače ni mogoče ali jih ni bilo mogoče izvesti. Ta del uporabnine mora biti namensko uporabljen za kritje stroškov investicijskih projektov, ki se že izvajajo ali se zanje pripravljajo potrebni dokumenti ali opravljajo raziskave oziroma so bili končani največ 15 let pred uveljavitvijo Direktive 2001/14/ES. Ta povišanja uporabnine morajo biti posebej opredeljena v metodologiji določanja višine uporabnine iz 18. člena te uredbe.

Najmanjši obseg storitev dostopa do infrastrukture, do katerega so upravičeni vsi, ki jim je bila vlakovna pot dodeljena, obsega:
– obravnavanje vlog za dodeljevanje vlakovnih poti;
– uporabo tirov na dodeljeni vlakovni poti;
– uporabo kretnic in križišč na dodeljeni vlakovni poti;
– vodenje vlakovnega prometa, skupaj s signaliziranjem, urejanjem, odpravo in komunikacijo z vlakom ter zagotavljanjem informacij o vožnjah vlakov;
– druge informacije, potrebne za izpolnitev ali za izvajanje storitev, za katere je bila dodeljena vlakovna pot.

(1) Upravljavec mora sam ali z drugim ponudnikom storitev poskrbeti, da je prosilcu oziroma njegovemu prevozniku, kateremu je bila dodeljena vlakovna pot, pod pogoji, ki veljajo za zaračunavanje uporabnine, v 19. členu te uredbe, omogočen dostop po tirih do objektov in naprav, ki omogočajo uporabo:
– električnega napajalnega sistema za vlečni tok, če je na voljo;
– naprav za oskrbo z gorivom;
– potniških postaj in postajališč, njihovih zgradb in drugih pomožnih objektov oziroma prostorov;
– tovornih postaj in terminalov;
– ranžirnih postaj;
– objektov za sestavo vlaka;
– nakladalno razkladalnih tirov;
– objektov za popravilo in drugih tehničnih naprav.
(2) Prosilec oziroma njegov prevoznik si morata storitve iz prejšnjega odstavka zagotoviti s posebno pogodbo, ki jo sklene z upravljavcem oziroma ob njegovem posredovanju s ponudnikom teh storitev. V pogodbi morata biti navedena cena in obseg storitev, ki jih bo za to ceno pridobil prosilec oziroma njegov prevoznik. Storitve, navedene v prejšnjem odstavku, zagotavlja ponudnik brez razlikovanja. Prošnje zanje pa lahko zavrne le, če obstajajo druge sprejemljive možnosti pod tržnimi pogoji.
(3) Upravljavec ali ponudniki storitev lahko prosilcem oziroma njihovim prevoznikom brez razlikovanja s posebno pogodbo, ki temelji na tržnih načelih, ponujajo tudi dodatne storitve, kot so:
– električna energija za vleko;
– oskrba z gorivom;
– predogrevanje potniških vlakov ali vagonov;
– ranžiranje vlakov;
– nadzor prevoza nevarnega blaga;
– pomoč pri vožnji izrednih prevozov.
(4) Prosilec in/ali njegov prevoznik, ki jim je bila dodeljena vlakovna pot, lahko od upravljavca poleg storitev iz prejšnjih dveh odstavkov zaprosijo za dodaten izbor pomožnih storitev, kot so:
– pristop do telekomunikacijskega omrežja;
– zagotavljanje dodatnih informacij;
– tehnični nadzor železniških vozil;
– druge storitve, za katere se tako dogovorita pogodbeni stranki.
Teh storitev upravljavec ni dolžan ponuditi.
(5) Če storitve, naštete v tretjem in četrtem odstavku tega člena, ponuja samo en ponudnik, je višina plačila za tako storitev odvisna od stroškov njihovega zagotavljanja, ki se izračunajo na podlagi dejanske uporabe.

(1) Prosilec plačuje ceno za najmanjši obseg storitev dostopa do infrastrukture, ki je naveden v 21. členu te uredbe, agenciji kot uporabnino na njen podračun.
(2) Upravljavec posreduje agenciji vse potrebne podatke o realizaciji dodeljenih vlakovnih poti po posameznih prosilcih. Agencija in upravljavec skleneta posebno pogodbo, v kateri določita časovne termine, vsebino in obliko posredovanih podatkov, ki služijo agenciji kot podlaga za zaračunavanje uporabnine.
(3) Za pravilnost posredovanih podatkov, ki služijo agenciji za zaračunavanje uporabnine, je odgovoren upravljavec. Agencija ima možnost pri upravljavcu preverjati in nadzirati zbiranje ter obdelavo teh podatkov. V primeru ugotovljenih nepravilnosti je upravljavec na zahtevo agencije podatke dolžan popraviti, praviloma pred izdajo računa.
(4) Agencija izda račun za uporabnino, ki vsebuje predpisano stopnjo DDV, najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. K računu mora biti priložen seznam vseh realiziranih in nepravočasno odpovedanih ter neodpovedanih dodeljenih vlakovnih poti.
(5) Prosilec je dolžan plačati uporabnino najpozneje v osmih dneh od prejema računa oziroma v roku, določenem s pogodbo iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe.
(6) Nadzor nad realizacijo plačila uporabnine izvaja agencija. Zbrana sredstva morajo biti namensko uporabljena za vzdrževanje infrastrukture.
(7) V primeru da prosilec ne plača uporabnine v roku iz petega odstavka tega člena, mu agencija pošlje opomin in mu lahko zaračuna zakonite zamudne obresti. V primeru da prosilec tudi po opominu ne plača uporabnine, lahko agencija prične s postopkom izvršbe. Če prosilec ne poravna dveh zaporednih računov, lahko agencija prosilcu odvzame dodeljene vlakovne poti in o tem obvesti upravljavca.

(1) Popusti pri zaračunavanju uporabnine so omejeni na dejanski prihranek upravnih stroškov upravljavca infrastrukture. Pri določanju višine popusta se ne upoštevajo prihranki stroškov, ki so že zajeti v uporabnini.
(2) Agencija lahko za določene prometne tokove ne glede na prejšnji odstavek uvede takšne načine zaračunavanja uporabnine, ki so dostopni vsem uporabnikom infrastrukture in priznavajo časovno omejene popuste za spodbujanje razvoja novih železniških storitev ali popuste za spodbujanje uporabe premalo izkoriščenih prog.
(3) Popusti se lahko nanašajo le na uporabnine, ki se zaračunajo za določen odsek infrastrukture.
(4) Podobni programi popustov se uporabljajo za podobne storitve.
(5) Sistem določanja popustov mora biti določen v metodologiji zaračunavanja uporabnine iz 18. člena te uredbe.
(6) Vlada lahko odloči, da prevoznike, ki opravljajo obvezno gospodarsko javno službo prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, ter upravljavca, ki opravlja obvezno gospodarsko javno službo vzdrževanja javne železniške infrastrukture, oprosti plačila uporabnine v delu, ki se nanaša na opravljanje obvezne gospodarske javne službe.

(1) Kot pogoj za dostop na infrastrukturo agencija posameznim prosilcem določi varščino, ki je namenjena zavarovanju plačil iz naslova uporabnine in pomeni finančno zavarovanje. Zahteva za varščino mora biti ustrezna, pregledna in brez razlikovanja.
(2) Varščino v višini 25 odstotkov predvidene uporabnine naslednjega meseca mora plačati posamezni prosilec na podračun agencije do zadnjega delovnega dne v tekočem mesecu.
(3) Način poračunavanja varščine z zaračunano uporabnino in druge pogoje, ki se nanašajo na varščino, opredelita agencija in prosilec v pogodbi iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe.

Agencija zaračuna ustrezno uporabnino tudi za dodeljene vlakovne poti, ki jih prosilec ni uporabil. Način izračuna uporabnine mora biti objavljen v programu omrežja.

(1) Agencija ob izdaji računov obvesti upravljavca in direkcijo o višini zaračunane uporabnine posameznim prosilcem najkasneje do 20. v tekočem mesecu.
(2) Na osnovi teh informacij in realiziranih vzdrževalnih del za pretekli mesec upravljavec izstavi zahtevek agenciji za nakazilo uporabnine za pretekli mesec. Ta zahtevek vključuje argumentacijo o realiziranih stroških in prihodkih iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Na osnovi prejetega argumentiranega zahtevka agencija po prejetih nakazilih prosilcev nakaže zaračunano uporabnino upravljavcu. O izvršenem nakazilu obvesti direkcijo.
(4) Skladno z navedenim postopkom in pripadajočo argumentacijo agencija vzpostavi ustrezni računovodski sistem s pripadajočimi temeljnicami za knjiženje poslovnih dogodkov.
(5) Agencija ima v vsakem trenutku možnost in pristojnost nadzora pravilnosti argumentacije in postopkov v tej zvezi.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 38/08).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.