Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) in 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – UPB1) je Občinski svet Občine Radeče na 21. redni seji dne 22. 12. 2009 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine: Svibno – Hiša Svibno 17 (EŠD 23557) – v nadaljevanju: spomenik.

Spomenik obsega stavbo na parceli št. 797, k.o. Svibno. Meje spomenika so vrisane na Temeljnem topografskem načrtu Geodetske uprave RS v merilu 1:5000, ki je sestavni del prostorskih aktov Občine Radeče. Izris meje območja v merilu 1:2880 je sestavni del predloga za razglasitev, ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje (v nadaljevanju: Zavod).
Spomenik se nahaja v varovanem območju naselja Svibno – Vas (EŠD 23239), zato nima vplivnega območja.
Predlog za razglasitev je na vpogled pri Zavodu in na Občini Radeče.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
V strnjenem jedru vasi Svibno stoji nasproti šole vrhkletna zidana hiša s tlorisom na »L«. V virih in literaturi se sicer ne omenja kot ena starejših hiš na svibenskem, je pa ena redkih, ki je ohranila svojo podobo iz prve polovice 20. stoletja.
V osnovi je bila hiša vrhkletnega tipa, postavljena s krajšo fasado v breg. Osnovno tlorisno zasnovo je tvorila veža, kuhinja ter »hiša« in kamra. Fasada je bila gladka brez dekorativnih elementov, dvokapna čopasta streha pa je bila krita s slamo. Hiša je bila povečana v 30. letih 20. stoletja – prizidan je bil manjši kletni prostor z banjastim obokom, razširjena je bila veža, pridobljen je bil manjši prostor ob »hiši« – shramba, na »dilah« pa je bila obzidana soba ter dva manjša prostora nad vežo in kuhinjo. Ob zahodni daljši fasadi je bil prizidan manjši svinjak, suho stranišče ter prostor za žganjekuho. Kljub prezidavi je hiša vse do danes ohranila skladno podobo.
Slamnato kritino je leta 1929 po ustnem viru zamenjala cementna kritina domače izdelave. Celotna fasada je bila polepšana v tedanji maniri pozne »podeželske secesije«. Južna in vzhodna fasada, ki sta vizualno najbolj izpostavljeni, sta deljeni na polja z lizenami, le-te pa so izrazito dekorativno poudarjene s cvetličnimi motivi. V zatrpnem delu južne fasade sta lini obrobljeni s cofki. Likovni poudarek dajejo tudi masivna vhodna vrata, ki so bogato izrezljana. Dobro je ohranjeno tudi stavbno pohištvo, kuhinja s kuriščem – »ještrle«, krušna peč ter ostala oprema.
Hiša ima zaradi gradbeno razvojnega vidika, arhitekturnih in etnoloških lastnosti, ki pričajo o družbenem statusu in načinu življenja lastnika, ohranjenih številnih in pomembnih likovnih detajlov, historične pričevalnosti in stopnje ohranjenosti, lastnosti kulturnega spomenika lokalnega pomena.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje vseh etnoloških in arhitekturnih lastnosti, to je ohranitev stavbne mase in podobe z ohranitvijo stavbnega pohištva in številnih detajlov in opreme;
– ohranja se obstoječa zasnova in gabariti, izdelati je potrebno konservatorski načrt za celovito prenovo, skladno z novo namembnostjo;
– raba se podreja spomeniku in ne vpliva negativno na njegovo podobo in historično pričevalnost;
– za nadaljnja vzdrževalna dela oziroma za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje oziroma kulturnovarstveno soglasje pristojnega Zavoda.

Varstveni režim omogoča:
– trajno ohranitev kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečevanje pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitev kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine;
– znanstvenoraziskovalno delo;
– učno-demonstracijsko delo.

Obveznost javne dostopnosti spomenika:
Lastnik mora javnosti omogočiti dostop do spomenika v sorazmerju s svojimi zmožnostmi.

Upravljanje spomenika:
S spomenikom upravlja njegov lastnik ali upravljavec v skladu s smernicami pristojnega Zavoda. Po obnovi mora lastnik z objektom skrbno ravnati ter ga redno vzdrževati.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.