Na podlagi 16. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 − uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za notranje zadeve

(1) Ta pravilnik določa vrste in način izvajanja ukrepov za preprečevanje vseh vrst ogrožanja delavcev policije na delu ali v zvezi z delom in za preprečevanje vseh vrst ogrožanja njihovih bližnjih, način določanja stopnje ogroženosti, nadzor nad izvajanjem ukrepov in pogoje za odprodajo tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju teh ukrepov.
(2) Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za bližnje delavca policije in posameznike, ki pomagajo policiji.

(1) Ogrožanje delavca policije je vsak napad ali grožnja z napadom na njegovo življenje, telo, osebno integriteto ali premoženje zaradi izvajanja nalog policije ali v zvezi z njegovim delom v policiji.
(2) Grožnja je lahko izrečena neposredno delavcu policije ali osebi, preko katere se želi doseči namen grožnje. Grožnja je lahko izražena neposredno po telefonu, v elektronskem sporočilu, po pošti ali na kakšen drugi način.

(1) Ukrepe za varovanje in zaščito ogroženih delavcev policije izvajajo vse enote policije, vodi pa jih kriminalistična policija. Na vsaki policijski upravi (v nadaljnjem besedilu: PU) in na generalni policijski upravi (v nadaljnjem besedilu: GPU) se ustanovijo delovne skupine za oceno stopnje ogroženosti, določanje potrebnih ukrepov, spremljanje stanja in koordinacijo varovanja in zaščite ogroženih delavcev policije (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina).
(2) Vrsta in način izvajanja ukrepov se za vsak primer posebej določita na podlagi ugotovljene stopnje ogroženosti.
(3) Ukrepi za varovanje ogroženega delavca policije se izvajajo toliko časa, kot je nujno potrebno glede na obliko in stopnjo ogroženosti.

(1) Delavec policije, ki meni, da je ogrožen, mora o grožnji obvestiti neposredno nadrejeno osebo (v nadaljnjem besedilu: nadrejeni). Bližnji delavca policije in posameznik, ki je policiji pomagal, pa o grožnji obvesti najbližjo policijsko postajo ali na tel. št. 113.
(2) Vsak delavec policije mora nadrejenega takoj seznaniti tudi z vsako grožnjo, ki je uperjena proti kateremu koli delavcu policije, bližnjemu delavca policije ali osebi, ki je pomagala policiji, če je o njej obveščen ali kako drugače izve zanjo.

(1) Nadrejeni, ki je obveščen o grožnji, mora takoj zagotoviti, da:
– je na kraj napotena patrulja, ki kraj zavaruje, zbere prva obvestila in ugotovi dejansko stanje;
– so delavcem policije dana navodila za samozaščito ravnanje (npr. zaklepanje vrat, osvetljevanje hiše, klicanje sosedov, zapustitev objekta).

Ogroženost je lahko:
– NIZKA (različna vznemirjanja, ni pričakovati hujših posledic);
– SREDNJA (pričakuje se povzročitev materialne škode);
– VISOKA (možne so vse oblike napada na življenje in telo).

Stopnja ogroženosti se določi predvsem na podlagi podatkov o:
– resnosti grožnje;
– osebnosti storilca (npr. specialni povratnik, nasilnež, duševni bolnik ipd.);
– motivu za grožnjo (upoštevata se razlog, ki ga navaja storilec, in mnenje ogrožene osebe);
– znanstvih, ki jih ima storilec in mu lahko pomagajo pri izvršitvi grožnje;
– sredstvih, ki jih ima storilec na razpolago za izvršitev grožnje;
– kriminalni dejavnosti storilca;
– načinu storitve kaznivih dejanj, ki jih storilec že storil;
– posebnih znanjih storilca (npr. bombni specialist, vojak, miner, oseba z znanjem borilnih veščin);
– nevarnih snoveh, orožju ali drugih nevarnih predmetih, ki jih poseduje storilec;
– načinu življenja ogrožene osebe, ki lahko pomeni tveganje pri izvedbi varovanja;
– osebnem odnosu med ogroženim in storilcem;
– ponavljanju, intenziteti in načinu izrekanja groženj;
– vzročni povezavi med grožnjo in delom ogroženega;
– učinku grožnje na ogroženega in njegove bližnje (v delovnem in bivalnem okolju).

(1) Nadrejeni z ogroženim delavcem policije opravi razgovor, da ugotovi dejstva, okoliščine in način izreka grožnje ter morebitne razloge zanje. Na podlagi teh ugotovitev oceni, ali gre za ogrožanje na delu ali v zvezi z delom in stopnjo ogroženosti. V primeru nizke stopnje ogroženosti določi ukrepe in sestavi načrt za varovanje delavca policije. Če oceni, da je ogroženost srednja ali visoka, o tem takoj obvesti vodjo delovne skupine. Pred začetkom izvajanja ukrepov nadrejeni pridobi pisno soglasje ogroženega delavca.
(2) Nadrejeni o oceni, ugotovitvah ter izvedenih in načrtovanih ukrepih obvesti OKC in vodjo delovne skupine.
(3) Obrazec načrta za izvedbo varovanje ogroženega delavca policije je v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.

(1) Na GPU in PU delujejo delovne skupine za oceno stopnje ogroženosti, določanje potrebnih ukrepov, spremljanje stanja in koordinacijo varovanja in zaščite ogroženih delavcev policije.
(2) Delovna skupina PU je pristojna za oceno ogroženosti delavcev policije, določanje potrebnih ukrepov, spremljanje stanja in koordinacijo varovanja in zaščite ogroženih delavcev policije iz policijskih enot PU. Delovna skupina GPU je pristojna za oceno ogroženosti delavcev policije, določanje potrebnih ukrepov, spremljanje stanja in koordinacijo varovanja in zaščite ogroženih delavcev policije iz GPU.
(3) Člane delovne skupine GPU s sklepom imenuje generalni direktor policije, člane delovne skupine PU pa direktor PU. Delovno skupino vodi predstavnik kriminalistične policije.
(4) Delovno skupino PU sestavljajo poleg vodje še najmanj en predstavnik sektorja uniformirane policije in predstavnik službe direktorja, zadolžen za notranjo varnost.
(5) Delovno skupino GPU sestavljajo najmanj en predstavnik uprave kriminalistične policije (v nadaljnjem besedilu: UKP), uprave uniformirane policije, službe generalnega direktorja policije, službe pristojne za varnost in zaščito, operativno-komunikacijskega centra, specialne enote in službe, pristojne za informatiko in telekomunikacije.

(1) V primeru nizke stopnje ogroženosti delavca policije delovna skupina:
– oceni pravilnost ocene stopnje ogroženosti ter ukrepe,
– nadzira izvajanje ukrepov in predlaga njihovo spremembo ali izvedbo dodatnih ukrepov.
(2) Delovna skupina v primeru srednje ali visoke stopnje ogroženosti delavca policije preveri pravilnost ocene in določi ukrepe. Delovna skupina mora enkrat mesečno izdelati oceno izvajanja ukrepov.
(3) Delovna skupina o ugotovitvah in sklepih napše zapisnik, ki ga pošlje:
– generalnemu direktorju policije oziroma direktorju PU;
– enoti, v kateri je zaposlen ogroženi delavec policije;
– vsem enotam, ki sodelujejo pri varovanju delavca policije;
– UKP.

(1) V primeru srednje in visoke stopnje ogroženosti pristojni sektor kriminalistične policije (v nadaljnjem besedilu: SKP) PU oziroma UKP izdela načrt za izvedbo varovanja ogroženega delavca policije in skrbi za njegovo izvajanje. Načrt izdela v sodelovanju z vodjo policijske enote ogroženega delavca policije.
(2) Če SKP PU v načrtu določi ukrepe, ki jih izvajajo organizacijske enote GPU, mora načrt posredovati v potrditev tudi delovni skupini GPU. Če se delovna skupina GPU z izvedbo predlaganih ukrepov strinja, predlaga generalnemu direktorju policije, da odobri njihovo izvedbo.
(3) SKP PU oziroma delovna skupina GPU načrt pošlje vsem enotam, ki so po načrtu dolžne izvajati ukrepe.

Vrste ukrepov za varovanje za posamezno stopnjo ogroženosti so določene v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.

(1) Uporabo tehnične opreme za varovanje ogroženih delavcev predlaga delovna skupina PU, odobri pa jo UKP.
(2) Tehnično opremo za varovanje ogroženih delavcev policije zagotavlja, namesti in vzdržuje organizacijska enota GPU, pristojna za informatiko in telekomunikacije, v primerih prikrite izvedbe varovanja pa UKP.

Vodje policijskih enot imajo pravico in dolžnost nadzirati in spremljati izvajanje ukrepov za zaščito ogroženih delavcev policije.

(1) Delovne skupine, vsaka za svoje območje, ocenjujejo in analizirajo tveganja, povezana s pojavi in ravnanji, ki ogrožajo varnost delavcev policije.
(2) Delovna skupina generalnemu direktorju policije oziroma direktorju PU:
– polletno in letno oziroma po potrebi poroča o številu ukrepov, posebnostih pri izvajanju ukrepov, uporabljenih tehničnih sredstvih in porabljenih finančnih sredstvih;
– predlaga strategijo izvajanja ukrepov za varovanje in zaščito ogroženih delavcev policije;
– predlaga potrebne programe usposabljanj in izobraževanj o varovanju in zaščiti ogroženih delavcev policije;
– predlaga izboljšave za zagotovitev varnosti delavcev policije (notranji kadrovski, materialno-tehnični ipd.).

Tehnična sredstva in naprave, uporabljene pri izvajanju ukrepov, se lahko odprodajo lastniku ali upravljavcu objekta, če so izpolnjeni pogoji za sklenitev neposredne pogodbe v skladu s predpisi, ki urejajo razpolaganje s stvarnim premoženjem države, pa tudi, če bi bila njihova odstranitev z objekta, kjer so nameščene, neekonomična.

(1) Odkup tehničnih sredstev in opreme predlaga delavec policije, pri katerem je bilo izvedeno varovanje. Predlog za odkup obravnava delovna skupina GPU, ki pridobi oceno organizacijske enote, ki je zagotovila opremo, in organizacijske enote MNZ, pristojne za logistiko.
(2) Delovna skupina GPU pripravi mnenje in ga skupaj s predlogom delavca za odkup pošlje generalnemu direktorju policije, ki odloči o prodaji.

Vodja delovne skupine poskrbi, da se vsaka grožnja, za katero se določi stopnja ogroženosti, evidentira v aplikaciji »GROŽNJE«, ki je uvrščena v področje kriminalitete.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.