I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 2007–2013, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij, ki so jih oziroma jih bodo mladi prevzemniki kmetij izvedli v obdobju prvih petih let od izdaje pozitivne odločbe iz naslova izvajanja ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz IV. poglavja uredbe. – Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij, znaša 12.000.000 EUR. Sredstva bremenijo proračunski postavki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: PRP 2007–2013-EU, v višini 9.000.000 EUR, PRP 2007–2013 – slovenska udeležba, v višini 3.000.000 EUR. Delež prispevka EU v celotnih javnih izdatkih znaša 75%. Višina razpisanih sredstev se lahko poveča za nerazporejena sredstva v okviru iste proračunske postavke samo v primeru pozitivno rešenih pritožb. Vse naložbe po tem razpisu morajo biti zaključene najkasneje v roku treh let od izdaje odločbe o pravici do sredstev. II. Vlagatelji Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije, ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev. Za vlagatelje vlagajo vloge nosilci kmetijskih gospodarstev. III. Predmet podpore Podpore bodo dodeljene kmetijskim gospodarstvom za enostavne in zahtevne naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi, ter naložbam, namenjenim izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo. Kot enostavne naložbe se štejejo naložbe, katerih skupna vrednost vseh načrtovanih naložb v okviru iste vloge ne presega 50.000 EUR upravičenih stroškov (brez DDV). Kot zahtevne naložbe pa se štejejo naložbe, katerih skupna vrednost vseh načrtovanih naložb v okviru iste vloge presega 50.000 EUR upravičenih stroškov (brez DDV). Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo: – naložbe v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke za prirejo mleka, mesa in jajc; – naložbe v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje in izločke za nastanitev domačih živali, ki niso vključene v okviru predhodne alineje; – naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo; – naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se bo podpirala v okviru tehnične pomoči v sklopu podpor iz Programa ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2008–2010; – naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke ipd.), ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materala kmetijskih rastlin, ter za neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah in pripadajočo opremo; – prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč; – nakup in postavitev mrež proti toči; – naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo; – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene lastni primarni kmetijski pridelavi oziroma storitvam s kmetijsko mehanizacijo; – naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo; – nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega 10% vrednosti celotne naložbe; – naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti, v izgradnjo pripadajočih vodnih virov in nakup namakalne opreme, ki lahko predstavlja samostojno naložbo; – naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi; – naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih v okviru izvedenih komasacij; – naložbe v obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva; – naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih. Seznam kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi in so upravičeni do podpor v okviru tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. IV. Pogoji za dodelitev sredstev Pogoji za dodelitev sredstev morajo biti izpolnjeni že ob vložitvi vloge, razen v primerih, ko je v nadaljnjem besedilu drugače določeno. Vlagatelj lahko pridobi pomoč za naložbe v okviru tega razpisa samo na podlagi ene odobrene vloge. IV/1. Splošni pogoji za dodelitev sredstev: 1. Vlagatelj mora predložiti popolno vlogo za dodelitev sredstev iz programa PRP na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije. Vlogi na posameznem obrazcu morajo biti priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge. 2. Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev. V registru kmetijskih gospodarstev morajo biti poleg nosilca kmetije vpisani tudi drugi člani kmetije, ki delajo na kmetiji. 3. Naložba mora prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, ki je vezana na gospodarsko vitalnost kmetijskega gospodarstva ter na izpolnjevanje posebnih ciljev ukrepa. – Kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih posebnih ciljev ukrepa: – uvajanja novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav; – usposobitve kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje minimalnih standardov Skupnosti, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu; – stabilizacije dohodkov na kmetijskih gospodarstvih. – Podpora bo namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki so že ob predložitvi vloge gospodarsko vitalna. Šteje se, da je kmetijsko gospodarstvo gospodarsko vitalno, če na enoto vloženega dela to je na 1 polnovredno delovno moč (v nadaljevanju: PDM) oziroma na 1 stalno zaposleno osebo, ustvari bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega, ki je v letu 2008 znašala 6.855,66 EUR. Vrednost proizvodnje se bo lahko prikazalo na dva načina, in sicer z dejanskim prihodkom v primeru vlagateljev, ki vodijo knjigovodstvo po dejanskih prihodkih, in s pokritjem za ostale vlagatelje, ki ne vodijo takšnega knjigovodstva. – Izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb (VII. 1.1.2. Podatki o naložbi, Poglavje IV. Utemeljitev naložbe), oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb (Poglavje IV. Utemeljitev naložbe). – Vlagatelj mora k vlogi predložiti tudi vizijo kmetijskega gospodarstva, ki mora biti pripravljena v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji. – V primeru zahtevnih naložb mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni finančni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in še vsaj za nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev. – Kadar kot kmetijsko gospodarstvo nastopa kmetija, mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela iz naslova opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti vsaj v višini 1 polne delovne moči, od tega vsaj 0,5 PDM iz naslova opravljanja kmetijskih dejavnosti. Šteje se, da kmetija dosega 0,5 PDM iz kmetijskih dejavnosti, če vrednost prihodka iz kmetijskih dejavnosti predstavlja vsaj 3.427,83 EUR. To mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb, oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb. – Pri izračunu obsega dela upoštevamo, da za 1 PDM velja oseba v aktivni življenjski dobi, ki za to dejavnost razpolaga vsaj s 1.800 delovnimi urami letno. Ne glede na to, pa izračunane vrednosti ne smejo preseči vrednosti po navedenih statusih, in sicer: kmetijski zavarovanec/zavarovanka (1 PDM); najeta delovna sila (1 PDM); upokojenec (0,5 PDM); redno zaposlen izven kmetije (0,5 PDM); dijak ali študent (0,3 PDM); druge osebe na kmetijskem gospodarstvu (1 PDM). Pri izračunu občasno najete delovne sile se upošteva, da 1 PDM predstavlja 1.800 delovnih ur letno. Za drugo osebo na kmetijskem gospodarstvu, ki uveljavlja 1 PDM se prizna oseba v aktivni življenjski dobi, ki je zdravstveno zavarovana za opravljanje kmetijske dejavnosti. 4. Naložba mora biti v skladu s Standardi Skupnosti, ki veljajo za takšno naložbo. – Pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Skupnosti, se podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje na novo uvedenih minimalnih standardov Skupnosti. V tem primeru se kmetijskim gospodarstvom lahko zagotovi obdobje mirovanja za uskladitev s standardom, ki pa ne presega 36 mesecev od datuma s katerim je postal standard za kmetijsko gospodarstvo obvezen. – Kolikor je predmet podpore naložba v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke za prirejo mleka, mesa in jajc oziroma za nastanitev plemenskih živali, se kot novo uvedeni standard šteje tudi standard za dobro počutje živali, ki je za kmetijska gospodarstva postal obvezen s 1. 1. 2007. – Mladim kmetom, ki so prejeli podporo v skladu z določili uredbe, iz poglavja IV. Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe za usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti. Obdobje mirovanja za izpolnitev standardov ne sme preseči 36 mesecev od datuma, ko je mladi kmet prvič lastniško prevzel kmetijo. – Seznam minimalnih standardov Skupnosti za posamezno vrsto navedenih naložb iz poglavja III. tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. 5. Vlagatelj ni upravičen do podpore za naložbo v povečanje proizvodnje mleka, če ne razpolaga s kvotami za tako povečano proizvodnjo najkasneje do dokončanja naložbe. 6. Izpolnjevanje pogoja o zagotavljanju mlečnih kvot za naložbe v povečano proizvodnjo mleka ob zaključku naložbe se ne upošteva, če je zahteva za zagotavljanje mlečnih kvot za povečano proizvodnjo mleka, po predpisih Skupnosti, ki urejajo razvoj podeželja, odpravljena. 7. Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora, varstvu kulturne dediščine in varstvu okolja. 8. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene ter nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: – Vlagatelj mora imeti notarsko overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj 10 let po končani naložbi. – Vlagatelj mora imeti notarsko overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov, k naložbi. – Določila prejšnjih dveh alinei ne veljajo v primerih, ko so lastniki oziroma solastniki nepremičnin člani kmetije. 9. Upravičenec je moral v tekočem letu v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu (zbirno vlogo) po predpisih, ki določajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike. V primeru, ko je vlagatelj mladi kmet, ki je prejel podporo v skladu z določili Uredbe, iz poglavja IV. Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in je prevzel kmetijo v času izven predpisanega roka iz prejšnjega stavka, se ta pogoj nanaša na prejšnjega nosilca kmetije. 10. V primeru, da v tekočem letu še ni bilo možno na ARSKTRP posredovati izpolnjenih osnovnih obrazcev o kmetijskem gospodarstvu (zbirne vloge) iz prejšnje točke, se šteje oddana zbirna vloga iz predhodnega leta. 11. Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije. 12. Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije. 13. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidni: – popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo, – ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis, – predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje. 14. Vlagatelj mora imeti zaprto finančno konstrukcijo za priznani in nepriznani del naložbe. Podatki morajo biti razvidni iz tabele št. 3/3 »Finančna konstrukcija celotne naložbe na kmetijskem gospodarstvu« iz Prijavnega obrazca. 15. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnje oziroma prenovo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov nakupa, izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo. 16. Vlagatelj ne sme biti v finančnih težavah. Nosilec kmetije mora imeti poravnane vse obveznosti do države. 17. Upravičenec mora izvesti naložbo v celoti, kot jo je prikazal z vlogo oziroma poslovnim načrtom. V primeru delne odobritve vloge mora upravičenec zagotoviti lastna sredstva ter naložbo navedeno v prijavnem obrazcu oziroma poslovnem načrtu izvesti v celoti. 18. Pogoji za nosilca kmetije: – Nosilec kmetije mora biti vlagatelj. – Vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec in vsi računi se morajo glasiti na ime nosilca kmetije. IV/2. Specifični pogoji za dodelitev sredstev glede na vrsto upravičenih naložb a) Nakup nove kmetijske mehanizacije in strojne opreme 1. V primerih, ko je obstoječa kmetijska mehanizacija in strojna oprema na kmetijskem gospodarstvu starejša od: – 10 let za traktorje in ostale pogonske ter transportne stroje, – 8 let za traktorske priključke in ostalo opremo, kot tudi opremo namenjeno za prevoz kmetijskih proizvodov, mora biti nova mehanizacija in strojna oprema za najmanj 25% zmogljivejša od obstoječe. 2. Mladi prevzemnik kmetije je upravičen do nakupa kmetijske mehanizacije samo, če lahko zagotavlja njeno racionalno rabo v okviru lastne primarne pridelave izražene v obsegu primerljivih kmetijskih površin oziroma z njo opravlja storitve v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetijah skladno z določili Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05). Pri izračunu racionalne rabe se upošteva samo kmetijska mehanizacija, ki je predmet naložbe. 3. Racionalna raba kmetijske mehanizacije je dokazana v primerih, ko ima mladi kmet ob oddaji vloge v uporabi vsaj 15 ha primerljivih kmetijskih površin. 4. Za 1 ha primerljive kmetijske površine se šteje: – 1 ha njiv ali vrtov: GERK 1100 ali – 2 ha travnatih površin: GERK 1300, GERK 1321, GERK 1800, GERK 1222 ali – 0,25 ha plantažnih nasadov oziroma pokritih površin: GERK 1160, GERK 1180, GERK 1190, GERK 1211, GERK 1212, GERK 1221, GERK1230, GERK 1240, površina stalaž pri pridelavi gob ali – 4 ha drugih kmetijskih površin: GERK 1410, GERK 1420, GERK 1500, GERK 1600. Pri preračunu dejanske rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1 ha primerljivih kmetijskih površin, se šteje dejanska raba ob predložitvi vloge na javni razpis. 5. Mladi kmet, ki ima ob oddaji vloge v uporabi manj kot 15 ha primerljivih kmetijskih površin, mora biti ob oddaji vloge registriran za opravljanje dopolnilne dejavnosti storitev s kmetijsko mehanizacijo. Racionalno rabo kmetijske mehanizacije, ki je predmet podpore, mora dokazovati z opravljanjem storitev v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetijah, in sicer: – Če ima v uporabi manj kot 5 ha primerljivih kmetijskih površin: mora 75% obvezne letne rabe zagotoviti iz opravljanja storitev v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetijah. – Če ima v uporabi od 5 do manj kot 10 ha primerljivih kmetijskih površin: mora 50% obvezne letne rabe zagotoviti iz opravljanja storitev v okviru dopolnilne dejavnosti. – Če ima v uporabi od 10 do manj kot 15 ha primerljivih kmetijskih površin: mora 25% obvezne letne rabe zagotoviti iz opravljanja storitev v okviru dopolnilne dejavnosti. 6. Zahtevani letni obseg storitev v okviru dopolnilne dejavnosti s kmetijsko mehanizacijo za vsak stroj posebej je potrebno dokazovati: – ob oddaji vloge s pogodbami ali pismi o nameri, – ob zaključku naložbe in še nadaljnji 5 let po izplačilu sredstev pa z računi opravljenih storitev. 7. Upravičenec mora zahtevani letni obseg storitev v okviru dopolnilne dejavnosti s kmetijsko mehanizacijo za vsak stroj posebej doseči najkasneje po preteku prvega koledarskega leta od leta izplačila sredstev po tem javnem razpisu. 8. Pri izračunu letne rabe kmetijske mehanizacije se upošteva raba s številom opravljenih ur po naslednjih skupinah kmetijske mehanizacije za vsak stroj posebej: – kmetijski traktorji, kombajni, silokombajni: 500 ur letne rabe, – stroji za spravilo krme s travinja: 110 ur letne rabe, – stroji za transport, gnojenje, obdelavo tal, setev in varstvo rastlin: 130 ur letne rabe. 9. Pri nakupu kmetijske mehanizacije in strojne opreme se upošteva maksimalne priznane vrednosti po seznamu kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je navedena v razpisni dokumentaciji. 10. Kolikor vlagatelj uveljavlja podporo za nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je ni na predloženem seznamu v Prilogi št. VI/3, mora pridobiti primerljive ponudbe najmanj treh različnih proizvajalcev, ki jih mora priložiti ob predložitvi zahtevka za izplačilo. 11. Kolikor za določeno kmetijsko mehanizacijo iz prejšnje točke ni mogoče pridobiti primerljivih ponudb najmanj treh različnih proizvajalcev, mora vlagatelj predložiti vsaj tri primerljive ponudbe različnih prodajalcev za isti stroj. b) Nakup kmetijskih zemljišč 1. Nakup kmetijskega zemljišča ne sme predstavljati več kakor 10% skupnih upravičenih stroškov celotne naložbe. 2. Upravičenec mora pridobiti potrdilo neodvisnega kvalificiranega cenilca, da nabavna cena ne presega tržne vrednosti kmetijskih zemljišč. c) Naložbe v namakanje 1. Vlagatelj mora razpolagati s pravnomočnim dovoljenjem za rabo vode na namakalnem območju, ki se nanaša na namakalni sistem. Kolikor se naložba nanaša na nakup namakalne opreme, ki je namenjena za rabo na velikem namakalnem sistemu, potem mora vlagatelj razpolagati s pravnomočnim dovoljenjem za rabo vode najkasneje do zaključka naložbe. 2. Kadar gre za zamenjavo namakalne opreme, mora nova oprema za namakanje zagotavljati najmanj 25% manjšo porabo vode na enoto površine oziroma na vrsto kulture. Kolikor naložba v novo opremo za namakanje terja tudi spremembo obstoječega namakalnega sistema, se ti dodatni stroški priznajo le, če so v skladu s predloženim projektantskim predračunom. 3. K vlogi je potrebno priložiti skico namakalnega sistema na orto foto posnetku GERKa, s šrafirano površino zemljišča na kateri bo potekala naložba v namakalne sisteme. d) Naložbe v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma obor za rejo gojene divjadi 1. Najnižja obtežba pašnika je 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin na območju celotne Slovenije, razen v kraškem območju (v okviru Območij s posebnimi omejitvami, v sklopu OMD območij 2. osi PRP 2007–2013), kjer je lahko najnižja obtežba pašnika 0,3 GVŽ/ha kmetijskih površin. 2. Vlagatelj mora k vlogi priložiti načrt pašnika oziroma obore s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, opisom tehnologije paše ter skico pašnika na orto foto posnetku GERKa. 3. Kolikor se naložba nanaša na skupni pašnik, mora biti skupni pašnik vpisan v registru skupnih pašnikov, ki ga vodi upravna enota. 4. Kolikor se naložba za postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjad nanaša na pašnik, ki posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. 5. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za travništvo ali živinorejo. e) Naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih v okviru izvedenih komasacij 1. Vsa agromelioracijska dela morajo biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. 2. Pridobljeno mora biti dovoljenje o operativni izvedbi komasacije, ki je postalo pravnomočno s 1. 1. 2000 ali kasneje. 3. Agromelioracijska dela morajo biti skladna z potrjeno idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja. f) Ureditev cestne in vodne infrastrukture, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih 1. V okviru tega ukrepa se podpira naložbe v izgradnjo ali obnovo cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, ki leži na območju kmetijskega gospodarstva. 2. Predmet podpore so naslednje vrste naložb: – Izgradnja ali obnova cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, s katero se kmetijsko gospodarstvo povezuje na javno infrastrukturo. V takem primeru mora upravičenec pridobiti soglasje upravljalca javne ceste. – Izgradnja ali obnova ostalih oblik cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskih gospodarstvih, skladno s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost. 3. Ne glede na določilo iz točke 1.f) tega poglavja pa se kot upravičeni strošek prizna tudi ureditev cestne ali vodovodne infrastrukture, ki leži na drugem kmetijskem gospodarstvu, kolikor je namenjena za služnostno rabo tega kmetijskega gospodarstva, vendar pa pod naslednjimi pogoji: – pridobljeno mora biti soglasje lastnika tega zemljišča in – služnostna raba se mora vpisati v zemljiško knjigo, najkasneje ob zaključku naložbe. 4. Javne poti in ostala javna infrastruktura niso predmet podpore po tem ukrepu. 5. Kadar gre za naložbe v objekte iz točke 2. f) tega poglavja, za katere ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje (enostavni objekti) oziroma gre za nezahtevne objekte, se vlagatelju lahko prizna prispevek v naravi v višini do 50% celotne priznane vrednosti naložbe v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela nosilca kmetijskega gospodarstva in drugih članov kmetijskega gospodarstva oziroma zagotavljanju lastnega materiala, vendar samo v primeru, če je opravljen nadzor nad opravljenim delom. Nadzor nad opravljenim delom lahko izvede kmetijski svetovalec specialist za posamezno področje kmetijske pridelave, gradbeni projektant ali cenilec gradbene stroke. g) Naložbe, namenjene uporabi obnovljivih virov energije za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih 1. V okviru tega ukrepa se podpira naložbe v uporabo obnovljivih virov energije na kmetijskih gospodarstvih za potrebe kmetijskega gospodarstva, od tega se mora vsaj 70% rabe energije nanašati neposredno na primarno kmetijsko pridelavo, kot upravičeni stroški, pa se priznajo le stroški v tem sorazmernem deležu. 2. Razmejitev stroškov za potrebe primarne kmetijske pridelave in za potrebe druge nekmetijske dejavnosti morajo biti razvidna iz tehnične dokumentacije te naložbe. 3. Kolikor namerava vlagatelj pri izvedbi naložbe uveljavljati višje priznane stroške iz naslova uporabe obnovljivih virov energije oziroma energetske varčnosti, mora priložiti analizo energetske učinkovitosti nameravane naložbe, izdelano s strani pooblaščenega inženirja IZS (Inženirska zbornica Slovenije). h) Naložbe v neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah 1. Do naložb v novogradnjo ali obnovo objektov oziroma prostorov vključno s pripadajočo opremo namenjenih za neposredno prodajo so upravičene le kmetije, ki prodajajo kmetijske proizvode iz lastne primarne pridelave neposredno na eni izmed lokacij kmetije, kar mora biti razvidno iz vloge oziroma iz poslovnega načrta. 2. Vlagatelj mora predložiti izjavo o neposredni prodaji na kmetiji, po vzorcu iz razpisne dokumentacije k temu javnemu razpisu. i) Prispevki v naravi 1. Pri izvedbi naložbe se kot upravičen strošek prizna tudi prispevke v naravi upravičenca, in sicer nudenje blaga ali storitev, za katere ni prejeto plačilo, ki bi bilo podprto z računi ali enakovrednimi dokumenti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – prispevki vključujejo zagotavljanje opreme ali surovin ali neplačanega prostovoljnega dela, – vrednost prispevkov je mogoče neodvisno oceniti in preveriti. 2. Prispevki v naravi v obliki zagotavljanja lastnih materialov vlagatelja (sadike večletnih rastlin in les) se priznata pod naslednjimi pogoji: – Vlagatelju se lastni les prizna kot upravičen strošek, če ima za posekani les pridobljeno odločbo Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka izbranih dreves. – Vlagatelju se lastne sadike večletnih sadnih rastlin priznajo kot upravičen strošek, če je registriran za vzgojo sadik večletnih rastlin (sadike sadnega drevja in jagodičja, trsne sadike ter sadike hmelja), in sicer v višini tržne cene, ki velja za tovrsten sadilni material oziroma v primeru sadik hmelja po ceni sadik, ki je navedena v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu v prilogi št. VI/2. 3. V primeru lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela, se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju porabljenega časa ter običajne urne ali dnevne postavke za opravljeno delo, po normativih, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Ne glede na to, pa se eni osebi ne prizna več kot 1.800 ur lastnega dela v obdobju 12ih mesecev. 4. Kadar gre za kmetije, se strošek opravljenega dela prizna kot neplačano prostovoljno delo nosilca kmetije in drugih članov kmetije, če nosilec kmetije ob zahtevku za izplačilo priloži izjavo, da so bila dela izvedena v skladu s predloženim predračunom. Poleg tega obseg prispevka v naravi vlagatelja ali drugih članov kmetije ne sme presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je zanje vlagatelj opredelil v vlogi oziroma v poslovnem načrtu. Prispevek v naravi se prizna tudi stalno zaposlenim osebam na kmetijah, ki so zaposlene za polni delovni čas, in sicer za čas trajanja naložbe vendar ne manj kot 12 mesecev, kar mora biti razvidno iz pogodbe o zaposlitvi. V takih primerih mora vlagatelj ob zahtevku za plačilo priložiti interni obračun delovnih nalog, iz katerega mora biti razvidno, da so bila dela stalno zaposlenih oseb na kmetijah izvedena v skladu s predloženim predračunom in ustrezno prilogo iz javnega razpisa. 5. Prispevki v naravi ne smejo presegati 50% vseh upravičenih stroškov, za tiste naložbe, kjer se bo priznal prispevek v naravi. Ne glede na to, pa prispevek v naravi ne sme presegati z računi dokazljive vrednosti vseh upravičenih stroškov. 6. Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se nahajajo v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. IV/3. Specifični pogoji za dodelitev sredstev glede na sektorje primarne kmetijske pridelave a) Naložbe na področju sadjarstva in vinogradništva 1. Vlagatelj mora upoštevati vse predpise s področja fito sanitarnega varstva kmetijskih rastlin. 2. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov, vključno s prvo postavitvijo jagodišč, se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitnih mrež proti ptičem, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. 3. Kadar gre za naložbe v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje nasadov jablan, razen intenzivnih nasadov jablan, ki so narejeni na terasah, se mora hkrati z naložbo izvesti tudi nakup in postavitev mreže proti toči na najmanj 90% neto površine nasada, ki je predmet naložbe. 4. Kadar gre za naložbe v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov, za naložbo v nakup in postavitev mrež proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov, mora vlagatelj preložiti načrt trajnega nasada, s tehničnimi rešitvami in popisom del in materiala ter skico trajnega nasada na orto foto posnetku GERKa trajnega nasada na katerega se naložba nanaša. 5. Kolikor gre za naložbo v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov, za naložbo v nakup in postavitev mrež proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov, ki se ne izvaja v okviru celotnega GERKa trajnega nasada, mora biti ob zaključku naložbe v okviru registra kmetijskih gospodarstev zavedena opomba, na kateri del GERKa trajnega nasada se ta naložbo nanaša. 6. Za ekstenzivni travniški sadovnjak se šteje vsak sadovnjak, za katerega so izpolnjeni pogoji, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007–2013. 7. Kot prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov se razume zamenjavo obstoječih sort s tržno bolj primernimi sortami ali pa sprememba tehnologije pridelave. 8. Kot tržno bolj primerne sorte se štejejo sorte, ki so navedene v veljavnem sadnem izboru Kmetijskega inštituta Slovenije oziroma sorte, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programma (KOP) iz PRP 2007–2013, kadar gre za ekstenzivne travniške sadovnjake. 9. Pri naložbah v prestrukturiranje intenzivnih obstoječih sadovnjakov in oljčnikov, se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti: – pečkarji: 16 let, – koščičarji: 12 let, – jagodičje (brez jagod): 15 let, – lupinarji: 33 let, – oljke: 33 let, – namizno grozdje: 25 let. 10. Pri naložbah v prestrukturiranje ekstenzivnih travniških sadovnjakov se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov ki so starejši od navedenih vrednosti: – slive: 20 let, – jablane: 40 let, – hruške: 40 let, – mešani nasadi: 30 let. 11. Pogoj iz prejšnjih dveh točk tega poglavja ne velja v primeru, ko je prestrukturiranje obstoječih sadovnjakov in oljčnikov posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se ne bodo sofinancirali po drugih predpisih. 12. Ob zaključku naložbe morata biti sadovnjak oziroma oljčnik, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, v evidenco GERK. 13. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi oziroma prestrukturiranju sadovnjakov in oljčnikov, pri postavitvi zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitnih mrež proti ptičem, pri postavitvi mrež proti toči, ter pri postavitvi namakalne opreme v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za sadjarstvo, oljkarstvo oziroma vinogradništvo. b) Naložbe na področju hmeljarstva 1. Vlagatelj mora upoštevati vse predpise s področja fito sanitarnega varstva kmetijskih rastlin. 2. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (rušitvena dela, zemeljska dela), prva postavitev oziroma obnova obstoječe hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada. 3. V primeru prve postavitve oziroma prestrukturiranja je v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, dovoljeno saditi certificirane sadike A, certificirane sadike B, standardne sadike in sadike iz uradno pregledanih proizvodnih hmeljišč, ki so pridelane v Republiki Sloveniji ter certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije. Za sadike hmelja pridelane v Republiki Sloveniji mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije mora biti izdan rastlinski potni list iz katerega je razvidna kategorija sadik. 4. Kot prestrukturiranje hmeljišč se razume: – zamenjava obstoječih sort hmelja s tržno bolj primernimi sortami hmelja, oziroma – zamenjava obstoječega necertificiranega sadilnega materiala s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, oziroma – izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi, oziroma – sprememba tehnologije pridelave hmelja, oziroma – zamenjava obstoječih lesenih ali betonskih hmeljskih žičnic zaradi zagotavljanja večje stabilnosti konstrukcije ali zaradi spremembe tehnologije pridelave ali zaradi poškodovanja žičnice kot posledice naravne nesreče ali izjemnega pojava. 5. Kot tržno bolj primerne sorte hmelja se štejejo sadike sort hmelja, ki jih je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 6. Za zamenjavo obstoječega necertificiranega sadilnega materiala se šteje zamenjavo necertificiranega sadilnega materiala posajenega pred letom 2003 s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 7. Za izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi se šteje, če se obstoječi sadilni material, ki je starejši od vključno 12 let zamenja s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Obstoječi sadilni material je lahko mlajši od 12 let, če je prestrukturiranje posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov. 8. Ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le sadilni material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 9. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je prejel sredstva za nakup certificiranih sadik A, pridelanih v Republiki Sloveniji, se je z izjavo dolžan obvezati, da bo novi nasad najmanj pet let po zasaditvi vzdrževal vsaj kot standardni matični nasad in ga najmanj pet let po zasaditvi sadik prijavljal v uradno potrditev vsaj standardnega matičnega hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 10. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, sadi certificirane sadike B oziroma standardne sadike iz lastne pridelave, mora priložiti kopijo potrdila o potrditvi za certifikate sadike B oziroma kopijo potrdila o pridelavi standardnih sadik, ki jo je izdala ustrezna institucija. 11. Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja sadi sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča, se ne prizna stroškov nabave sadilnega materiala. Ne glede na to, pa mora nosilec kmetijskega gospodarstva za te sadike priložiti potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča. 12. Prispevek v naravi vlagatelja pri postavitvi namakalne opreme ter pri prvi postavitvi oziroma prestrukturiranju hmeljišč v obliki lastnega dela nosilca kmetijskega gospodarstva in drugih polnoletnih članov kmetije oziroma v obliki zagotavljanja lastnega materiala (leseni drogovi in lesena sidra ter sadike hmelja) se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za hmeljarstvo oziroma strokovni sodelavec specialist zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. c) Naložbe na področju vrtnarstva (vrtnine, okrasne rastline in zelišča), poljedelstva in semenskega materiala kmetijskih rastlin 1. Upoštevani morajo biti vsi predpisi s področja fito sanitarnega varstva kmetijskih rastlin. 2. Kadar gre za naložbe na področju pridelave semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin, se podpirajo samo naložbe v pridelavo certificiranega semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin. 3. V okviru naložb v ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin, se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup sadik, stroški sajenja ter oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. 4. Vlagatelj mora priložiti načrt ureditve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin, s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, ter skico nasadov na orto foto posnetku GERKa, na katerem bo urejen nasad trajnih rastlin. 5. Prispevek v naravi vlagatelja pri ureditvi nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin, v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalci specialisti za vrtnarstvo in sadjarstvo. 6. Ob zaključku naložbe mora biti nasad trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v evidenco GERK v okviru registra kmetijskih gospodarstev. d) Naložbe na področju živinoreje 1. Kmetijsko gospodarstvo mora ob predložitvi vloge zagotoviti dovolj kmetijskih površin za porabo živalskih izločkov v skladu z predpisom o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha. Pri preračunu količine hranil v živinskih gnojilih, ki se pridobijo na leto pri reji posamezne vrste domačih živali se upošteva tabele iz priloge k predpisu o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. 2. Kolikor kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora vlagatelj zagotoviti, da ob zaključku naložbe ne bo presegel obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili v višini 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha. 3. Pri naložbi v novogradnjo ali obnovo hlevov mora biti minimalna hlevska površina za živali v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije žival in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja zaščite rejnih živali. e) Naložbe na področju pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic 1. Kadar gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo letno proizvodnjo vsaj 1500 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele ter registracijo za vzrejevalca čebeljih matic avtohtone kranjske čebele v predhodnem letu. 2. Kadar gre za naložbe v postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov) mora imeti čebeljnjak kapaciteto za vsaj 20 proizvodnih panjev. 3. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave kontejnerjev šteje kot upravičen samo, če ima kontejner minimalno kapaciteto vsaj 12 panjev za proizvodne čebelje družine 4. Kadar gre za naložbe v nakup prikolic za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev, se strošek nakupa šteje kot upravičen samo, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg. 5. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo plemenilnikov, se strošek nakupa ali lastne izdelave plemenilnikov šteje kot upravičen samo, če ima plemenilnik površino večjo od 2.000 cm2. 6. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave čebeljih panjev šteje kot upravičen samo, če ima AŽ panj vsaj 22 satov, oziroma če ima nakladni panj vsaj 30 satov. Do podpore v nakup čebeljih panjev so upravičena samo kmetijska gospodarstva, ki imajo ob predložitve vloge v lasti vsaj 40 čebeljih družin. 7. Strošek lastne izdelave čebeljih panjev, plemenilnikov in kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev se šteje kot upravičen samo, če ima vlagatelj, ki jih je izdelal, pridobljeno kmetijsko ali sorodno agroživilsko izobrazbo oziroma ima pridobljen certifikat NPK za čebelarja. 8. Upravičenec mora imeti registrirane vse čebelje družine v skladu s predpisano zakonodajo. IV/4. Obveznosti upravičenca 1. Kmetijsko gospodarstvo po naložbi ne sme zmanjševati skupnega v vlogi načrtovanega obsega kmetijskih zemljišč v uporabi nadaljnjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev iz tega ukrepa. 2. V primeru kmetij, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, z intenzivno vzrejo perutnine za meso ali jajca ali z vzrejo kuncev za meso ali intenzivno vzrejo govedi, konjev, prašičev ali drobnice, morajo doseči načrtovani obseg živinorejske proizvodnje ob zaključku naložbe. Dovoljeno je največ 20 odstotno odstopanje od načrtovanih obsegov ob zaključku naložbe in v nadaljnjih petih letih po zadnjem izplačilu sredstev. 3. Določilo iz predhodne točke ne velja v primeru naložb namenjenih prilagajanju standardom dobrobiti živali, zaradi katerih je vlagatelj prisiljen zmanjšati obseg reje glede na stanje pred naložbo. V takih primerih se dovoli zmanjšanje skupnega obsega živinorejske proizvodnje v tolikšnem deležu, za kolikor se po naložbi zmanjša obseg reje glede na stanje pred naložbo. Za stanje pred naložbo se šteje stanje na dan oddaje zadnje zbirne vloge. 4. Prejemnik sredstev sredstev mora za naložbo, za katero je prejel podporo voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena v razpisni dokumentaciji, in jo mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev. 5. Prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec se tudi obvezuje, da bo vsaj še 5 let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva vsaj v obsegu, opredeljenem z vlogo oziroma s poslovnim načrtom. 6. Upravičenec mora najkasneje v roku 30 dni od izdaje odločbe o pravici do sredstev pričeti s spremljanjem rezultatov gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po evropski metodologiji Farm Accountancy Data Network (v nadaljevanju: FADN) in zagotoviti obdelavo teh podatkov, skladno z navodili, ki so objavljene na spletnih straneh MKGP. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja gospodarjenje na podlagi knjigovodstva po dejanskih odhodkih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. 7. Naložbena dejavnost, za katero prejemnik po tem razpisu prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb ali odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. V nasprotnem primeru je dolžan vrniti prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi, od dneva izplačila do dneva vračila. 8. Kot bistvene spremembe naložbene dejavnosti se štejejo spremembe, ki: a) vplivajo na njeno naravo ali pogoje izvajanja ali pa dajejo neupravičeno prednost kakemu podjetju ali javni organizaciji; b) izvirajo iz spremembe narave lastništva dela infrastrukture ali pa iz prenehanja, zmanjšanja obsega ali premestitve proizvodne dejavnosti v delu, ki se nanaša na prejeto podporo. 9. Kadar prejemnik sredstev dodeljena sredstva uporablja v nasprotju z namenom, za katerega so bila dodeljena, ali ne izpolnjuje zahtev iz predpisov in odločbe o pravici do sredstev ali je sredstva pridobil nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih prijav, ARSKTRP izda odločbo s katero zahteva vračilo dodeljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. 10. Če prejemnik sredstev ne izpolni obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev, ni upravičen do kandidiranja za sredstva iz ukrepov prvega odstavka 49. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, v nadaljnjem besedilu: Zkme-1) naslednjih pet let od dneva zadnje obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Če prejemnik sredstev ne izpolni obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev v roku in v roku ne vloži zahtevka za izplačilo sredstev, mora prejeta sredstva vrniti v roku osem dni od dneva vročitve odločbe za vračilo sredstev, skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. 11. Če upravičenec/prejemnik sredstev v primeru višje sile ali izrednih okoliščin po predpisih Skupnosti o razvoju podeželja o tem obvesti ARSKTRP in predloži ustrezne dokaze v desetih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec/prejemnik sredstev to zmožen storiti, se določbe 10. točke tega poglavja ne uporabljajo. 12. Po predpisih Skupnosti o razvoju podeželja se priznavajo naslednji primeri višje sile ali izrednih okoliščin: – dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo (velja za fizične osebe); – razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti; – huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva; – uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče; – kužna živalska bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del; – kužna rastlinska bolezen, ki prizadene kmetove rastline; – smrt prejemnika sredstev (velja za fizične osebe). 13. Če upravičenec/prejemnik sredstev v primeru višje sile ali izrednih okoliščin iz 12. točke tega poglavja, zamudi obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev glede rokov in predloži ustrezne dokaze v 10. delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec/prejemnik sredstev to zmožen storiti, mu ARSKTRP lahko podaljša rok, če bi bile s to spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila upravičencu dodeljena pravica do sredstev. 14. Prejemnik sredstev mora vse naložbe, za katere je prejel podporo po tem razpisu, označiti v skladu s Priročnikom za obveščanje javnosti in označevanje projektov za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013, ki je dosegljiv na spletni strani: www.mkgp.gov.si. 15. Prejemnik sredstev je dolžan omogočiti dostop do predmeta podpore, do dokumentacije o projektu ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom. 16. Prejemnik sredstev je dolžan na zahtevo ARSKTRP poročati še pet let od prejema sredstev. V. Upravičeni stroški 1. Upravičeni stroški za naložbe iz poglavja III. Predmet podpore javnega razpisa vključujejo: – stroške nakupa, novogradnje ali obnove nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme ter stroške novogradnje ali obnove cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme; – pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in transport), prevoz in njihove montaže ali stroški izvedbe del na mestu samem (stroški materiala, transporta in opravljenih del); – pri nakupu opreme se priznajo tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces; – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene primarni kmetijski pridelavi oziroma opravljanju storitev s kmetijsko mehanizacijo ter skladiščenju kmetijskih proizvodov in opreme (viličar in druga manipulativna oprema), nakup računalniške programske opreme ter stroški povezani z aktiviranjem opreme v tehnološki proces (stroški transporta, montaže opreme in neposredni stroški izobraževanja); – nakup kmetijskih zemljišč v višini do 10% vrednosti celotne naložbe, vključno s pravnimi honorarji in stroški vpisa zemljišča v zemljiško knjigo; – stroške prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov ter hmeljišč; – stroške prve ureditve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter stroške ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin; – nakup in postavitev mrež proti toči; – stroške izvedbe agromelioracijskih del; – nakup in postavitev zavarovanih prostorov ter stroški obnove rastlinjakov in plastenjakov; – nakup namakalne opreme; – postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in postavitev obor za rejo gojene divjadi; – stroške ureditve ogrevanja z obnovljivimi viri energije na kmetijskih gospodarstvih; – prispevek v naravi; – nakup računalniške programske in strojne opreme za vodenje kmetijskega gospodarstva; – splošne stroške za izvedbo projekta, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta, v deležu upravičenih stroškov za naložbe iz naslova tega ukrepa, določenem v razpisni dokumentaciji, ki pa ne presegajo 15% vseh upravičenih izdatkov načrtovanih naložb iz naslova tega javnega razpisa. 2. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki nastanejo v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015. V primeru, da je naložba že začeta v predhodnem obdobju se priznajo stroški, nastali od 1. 1. 2007 dalje. V primeru, ko je za posamezno naložbo bilo izvedeno plačilo v dveh ali več obrokih, se kot upravičen strošek štejejo samo plačani obroki z dokazilom o plačilih, po 1. 1. 2007. Upravičeni splošni stroški so lahko nastali tudi med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007. 3. Kot ena naložba se štejejo vsi istovrstni upravičeni stroški, ki se nanašajo na isto alineo v seznamu naložb iz poglavja III. Predmet podpore javnega razpisa. 4. Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). 5. Vse naložbe vlagatelja v okviru iste vloge morajo biti končane pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. V okviru tega javnega razpisa, lahko vlagatelj vloži največ dva zahtevka. Kadar vlagatelj vlaga dva zahtevka, mora posamezni zahtevek zajemati posamezen predmet podpore v celoti in mora predložiti ustrezna dokazila, ki se zahtevajo glede zaključka tega dela naložbe. Ne glede na določilo predhodnega odstavka pa se pri naložbah v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje trajnih nasadov sadovnjakov in oljčnikov ter hmeljišč ter pri naložbah v nakup in postavitev mrež proti toči v sadovnjakih, oljčnikih in vinogradih, kot celota lahko štejejo naložbe na isti legi v okviru enega GERKa. Kot dokončanje naložbe se štejejo: – uporabno dovoljenje oziroma vključitev naložbe v uporabo, – vpis nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov ter hmeljišč v ustrezne registre, – vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine ter vpis oziroma predlog za vpis služnostne rabe cestne oziroma vodne infrastrukture v zemljiško knjigo, – vključitev kmetijske mehanizacije ali strojne in transportne opreme v proizvodni proces. 6. Podpore se ne dodelijo za naslednje izdatke: – DDV, – obresti za dolgove, – plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu, – stroške tekočega poslovanja pri opravljanju dejavnosti (stroški vzdrževanja in najema itd.), – bančne stroške in stroške garancij, – stroške promocije. 7. Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb: – nakupi pravic kmetijske proizvodnje, – nakup živali, – naložbe na ravni trgovine izven podprtih dejavnosti, – nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije, – naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih, – naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali, – preproste nadomestne naložbe. Kot preproste nadomestne naložbe se štejejo naložbe, ki preprosto nadomestijo obstoječo zgradbo ali stroj ali njune dele z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25% ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije. Kot temeljno spreminjanje vključene narave proizvodnje ali tehnologije se šteje tudi zamenjava azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino. Za nadomestno naložbo se ne štejeta popolno rušenje najmanj 30 let starega kmetijskega poslopja in nadomestitev s posodobljenim poslopjem ali popolna prenova kmetijskega poslopja. Prenova se šteje za popolno, kadar stroški zanjo dosežejo najmanj 50% vrednosti nove stavbe. VI. Merila za izbor Vsaka popolna in vsebinsko ustrezna vloga bo ocenjena na podlagi meril za izbor. Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! V primeru, da posamezno merilo ne bo opisano oziroma ustrezno utemeljeno z dokazili, se bo v tem delu vloga ocenila z minimalnim številom 0 točk. Na podlagi ocenitve projekta z merili za izbor bo projekt dosegel določeno število točk. Odobrile se bodo samo tiste vloge, ki bodo pri ocenjevanju prejele 18 točk ali več, od tega vsaj 8 točk iz naslova ekonomskega vidika naložbe. VII. Finančni pogoji dodeljevanja sredstev 1. Finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je sledeča: od 50% do 60% se zagotovi iz javnih virov, od tega 3/4 zagotovi EU (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) in 1/4 zagotovi Republika Slovenija, od 50% do 60% zagotovi upravičenec. 2. Najvišja stopnja pomoči znaša 50% priznane vrednosti naložbe. 3. Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetijskih gospodarstev, razen naložb v nakup kmetijske mehanizacije, ki se nahajajo na območjih iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES, delež sofinanciranja znaša do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najvišja stopnja pomoči pri nakupu kmetijske mehanizacije znaša 30% priznane vrednosti naložbe. V primeru nakupa specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na hribovsko gorskih območij, znaša delež podpore 40% priznane vrednosti naložbe. Seznam specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na hribovsko gorskih območjih se nahaja v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. 4. Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 EUR/vlogo, najvišji znesek dodeljene pomoči je 1.000.000 EUR na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 2007–2013 pridobi največ 2.000.000 EUR podpore. 5. Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe. Seznam najvišjih priznanih vrednosti za posamezno vrsto naložbe se nahaja v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. 6. Kadar gre za nakup opreme v objektih, kmetijske mehanizacije in druge strojne opreme, mora biti nabavljena oprema nova. Šteje se, da je navedena oprema nova, če je vlagatelj njen prvi zakoniti lastnik, kar mora biti razvidno iz ustreznih listin (garancijski list, servisna knjiga ipd.), ki sodijo k tej opremi. 7. Pri izvedbi naložb v prvo postavitev oziroma prestrukturiranju sadovnjakov in oljčnikov ter hmeljišč, pri postavitvi zaščite proti pokanju in ožigu plodov, mrež proti toči, pri naložbah v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi ter pri postavitvi namakalne opreme v lastni režiji vlagatelja, mora biti popis izvedenih del za navedene naložbe potrjen tudi s strani kmetijskega svetovalca specialista za živinorejo, sadjarstvo, oljkarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo oziroma strokovni sodelavec specialist zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. 8. V primerih, ko za posamezne vrste naložb niso opredeljene najvišje priznane vrednosti na enoto, mora vlagatelj pridobiti vsaj tri primerljive ponudbe različnih proizvajalcev oziroma izvajalcev del, ki jih mora priložiti zahtevku za izplačilo. 9. Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in začasno oziroma končno gradbeno situacijo v primeru gradbenih del, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca. ARSKTRP pri obravnavi zahtevkov za plačilo upošteva tudi določila 31. člena Uredbe 1975/06/ES. 10. Za izplačila v tekočem letu morajo upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev poslati na ARSKTRP, od 1. 1. do 5. 10. tekočega leta v skladu z roki, opredeljenimi v odločbi o pravici do sredstev. Če ARSKTRP upravičencu izda odločbo o pravici do sredstev z datumom vlaganja zahtevka po 5. 10., se izplačila izvedejo v naslednjem koledarskem letu. V primeru, da upravičenec zahtevka ne posreduje v roku navedenem v odločbi, lahko v primeru zamude zaradi objektivnih razlogov, zahtevek ponovno vloži v rokih, ki veljajo za naslednje tekoče leto, če je pred iztekom prvotno določenega roka pridobil soglasje ARSKTRP. Kot objektivni razlogi se poleg višje sile, štejejo tudi razlogi, na katere upravičenec ni mogel aktivno vplivati. Razlogi za ta razpis, na katere upravičenec ni mogel aktivno vplivati, so: neugodne vremenske razmere, zamude pri dobavi kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme, zamude pri dobavi sadik večletnih rastlin, nepredvidena gradbena dela, ki bistveno vplivajo na predvideni potek naložbe, smrt ali dolgotrjna delovna nezmožnost člana kmetije, ki predstavlja vsaj 0,5 PDM. 11. Vlagatelj mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. VIII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija za javni razpis za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij vsebuje: – Povabilo k oddaji vloge; – Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge; – Postopek za izbor upravičencev; – Merila in točkovalnik za ocenjevanje vlog; – Seznam upravičenih stroškov in najvišji priznani delež prispevka v naravi; – Seznam najvišjih priznanih naložbenih vrednosti na enoto glede na posamezne upravičene naložbe; – Prijavni obrazec: – Osnovni podatki o vlagatelju; – Dokazila. Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu z razpisno dokumentacijo. Informacije v zvezi z javnim razpisom je možno dobiti na ARSKTRP, tel. 01/580-77-92, od ponedeljka do četrtka od 8. do 15.30, v petek pa od 8. do 14.30. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov: aktrp@gov.si ali preko foruma, kjer bodo objavljeni tudi odgovori, na spletnih straneh www.arsktrp.gov.si ter www.mkgp.gov.si. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do vključno zadnjega dneva objave razpisa, na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP. IX. Rok in način prijave Vlogo je potrebno poslati s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana (velja poštni žig) oziroma oddati na vložišču ARSKTRP, od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije, do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Zaprtje javnega razpisa stopi v veljavo z 0,00. uro naslednjega dne po objavi na spletnih straneh MKGP. Vloga se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, ki je dostopna na spletni strani ARSKTRP in MKGP, v skladu z zahtevami javnega razpisa. Sestavni deli vloge morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu. Na ovojnici vloge mora biti razviden datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, označen s strani pošte oziroma vložišča ARSKTRP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja za naložbo. Na ovojnici mora biti označeno: Ne odpiraj – Vloga na javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev«, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij enostavne naložbe/zahtevne naložbe Na ovojnico napišite KMG-MID številko vašega kmetijskega gospodarstva ter ime, priimek in naslov nosilca kmetije. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. X. Obravnava vlog in postopek odobritve ARSKTRP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog, oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila do porabe razpisanih sredstev na tem javnem razpisu. Če je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev, ARSKTRP v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama prejetih vlog dve ali več vlog na ovojnici enak datum in čas (ura, minuta) oddaje, izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žrebanja so vlagatelji obveščeni pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na ARSKTRP. Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpiše na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge ter izžrebani listek takoj odda komisiji. Z žrebom se določi vrstni red vlog. O žrebanju se sestavi zapisnik. Podpišejo ga člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje in vlagatelji, če so prisotni. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP in jih tudi oceni. Po odprtju vloge se preveri njena popolnost. Vloga je popolna in se šteje za razumljivo, kadar so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je zahteva stranke jasna. Če so podatki iz vloge in prilog nasprotujoči, se vloga zavrne zaradi neizpolnjevanja pogojev. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora ARSKTRP v treh mesecih od vložitve vloge od vlagatelja pisno zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Rok za dopolnitev vloge je 30 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Dopolnjena vloga se uvrsti na konec seznama prejetih vlog. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje v vložišču ARSKTRP. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Če se med postopkom preverjanja pregleda popolnost ugotovi, da vloga vsebinsko ni ustrezna, se zavrne. Popolna vloga se po vrstnem redu uvrsti na konec seznama popolnih vlog in dobi zaporedno številko. Ne glede na določilo predhodnih dveh odstavkov, poziv k dopolnitvi vloge zaradi manjkajočega pečata, številk uradnih dokumentov ali evidenc ne vpliva na uvrstitev na seznam prejetih ali popolnih vlog. Izpolnjevanje pogojev vloge se preverja po vrstnem redu uvrstitve na seznam popolnih vlog. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, se zavrnejo. Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril iz tega javnega razpisa. Odobri se le tista vloga, ki preseže postavljeni prag minimalnega števila točk, do porabe sredstev na tem javnem razpisu. Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja, sicer se zavrne. Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP. Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva njene vročitve. Pritožbo se vloži pisno. Če upravičenec odstopi od pravice do sredstev iz odločbe iz prejšnjega odstavka, mora o tem pisno obvestiti ARSKTRP v 30 dneh po prejemu te odločbe. Pristojni organ izda odločbo, s katero ugotovi, da stranka odstopa od pravice do sredstev. Umik tega obvestila ni mogoč. Pritožba zoper to odločbo ni dovoljena. Po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, lahko upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev. Če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila upravičencu dodeljena pravica do sredstev, ARSKTRP zahtevku za spremembo upravičenca ugodi. ARSKTRP izda odločbo s katero določi, da se spremeni obveznost. V primeru, da ARSKTRP ugotovi, da ni dosežen namen, za katerega je bila upravičencu dodeljena pravica do sredstev, z odločbo zavrne zahtevek za spremembo obveznosti upravičenca. Zoper odločbo ARSKTRP iz tega odstavka pritožba ni dovoljena. Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na ARSKTRP, ki sredstva izplača na transakcijski račun upravičenca po opravljeni administrativni kontroli in nadzoru iz 114. člena uredbe. Nakazilo na transakcijski račun upravičenca pomeni, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, ARSKTRP o zahtevku odloči z odločbo. Zoper to odločbo pritožba ni dovoljena, mogoč pa je upravni spor. Brez predhodnega soglasja ARSKTRP, se odstopanje od določil odločbe ali poslovnega načrta oziroma investicijskega programa s strani upravičenca, šteje kot odstop od izvedbe naložbe. ARSKTRP lahko kadarkoli ugotavlja dejansko stanje upravičenca glede izpolnjevanja pogojev iz javnega razpisa. Administrativne kontrole in kontrole na kraju samem lahko izvaja tudi Organ upravljanja. Organ upravljanja je MKGP. Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma naziv podjetja in kraj), opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev, bodo objavljeni na spletni strani MKGP. Seznam INFO točk po Sloveniji za obveščanje in informiranje o ukrepih EKSRP Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!