1. Pravne in programske podlage Pravne podlage za izvedbo razpisa so naslednje: – Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (Uradni list RS, št. 210/06, str. 25, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1083/2006/ES); – Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (Uradni list RS, št. 210/06, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1080/2006/ES); – Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (Uradni list RS, št. 371/06, str. 1, z vsemi spremembami, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1828/2006/ES); – Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (Uradni list L 124, 20. 5. 2003); – Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2009 (Uradni list RS, št. 26/09); – Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 114/07, 58/08 – ZZdrS-E, 109/08 – ZJF-D, 26/09 (31/09 popr.)); – Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, v nadaljevanju: PPIPRS); – Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 (Uradni list RS, št. 17/09); – Navodilo organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013; – Informacija o izvedbeni strukturi strukturnih skladov in kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007–2013, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije na svoji 114. redni seji, dne 22. 3. 2007; – Nacionalni strateški referenčni okvir za obdobje 2007–2013; – Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojna prioriteta Gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev Informacijska družba; – Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji – si2010, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije na svoji 128. redni seji dne 29. 6. 2007; – Shema državnih pomoči Program za spodbujanje tehnološkega razvoja ter informacijske družbe za obdobje 2007–2012 (N472/06 z dne 17. 11. 2006) in Dopolnitve programa za spodbujanje tehnološkega razvoja ter informacijske družbe za obdobje 2007–2012 (št. 440-3/2006-48, z dne 30. 3. 2009); – Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti /ZRRD-UPB1/ (Uradni list RS, št. 22/06); – Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/60 – popr.); – Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št 96/05 – UPB1); – Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu (Uradni list RS, št. 3/06); – sklepa Organa upravljanaja o začetku postopka št. 4300-33/2009-10 z dne 27. 5. 2009. 2. Posredniško telo: Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova 38, Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo). tel. 01/478-46-00, faks 01/478-47-19, http://mvzt.gov.si, e-pošta: gp.mvzt@gov.si. 3. Cilj in namen razpisa Razvita informacijska družba dokazano vpliva na dvig inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva in družbe, na povečanje števila delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, na dvig kakovosti življenja, enakomeren regionalni razvoj in boljšo mednarodno vključenost. Vpliv izhaja iz vsesplošne uporabe sodobne IKT, ki prispeva k večjim ekonomskim dosežkom in splošnim koristim za celotno družbo. Pri tem je ključni razvojni izziv zagotavljanje širokega nabora enostavno povezljivih integriranih elektronskih storitev in zagotovitev čim širše dostopnosti do teh storitev za vse skupine uporabnikov. S sprostitvijo trga storitev elektronskih komunikacij in njihovim hitrejšim razvojem v zadnjih letih so se v Sloveniji ključna razvojna vprašanja informacijske družbe od infrastrukture preusmerila v zagotavljanje širokega nabora elektronskih storitev,. S tem razpisom želimo omogočiti oblikovanje učinkovitega razvojnega okolja, sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami, gospodarstvom in uporabniki, ki bo zagotovilo večje in uspešnejše vlaganje v raziskave in razvoj na področju IKT. Pričakujemo, da bo tovrstno sodelovanje pospešilo razvoj globalno konkurenčnih, inovativnih e-storitev in vključujoče informacijske družbe v Sloveniji, kar bo omogočilo doseganje ciljev regionalne razvojne politike EU. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo želi s tem javnim razpisom spodbuditi gospodarstvo za pospešeno vlaganje v pridobivanje znanja, razvoj in večjo ponudbo e-storitev na različnih področjih informacijske družbe in uveljavljati nove tehnološko-razvojne, organizacijske in poslovne koncepte, ki bodo pripomogli k prehodu v moderno in učinkovito družbo znanja. Ta namen se želi doseči z aktivnostmi, ki jih izvajajo podjetja v obliki eksperimentalnega razvoja. Prijavljeni projekti morajo biti del dolgoročnih razvojnih ciljev sodelujočih podjetij in raziskovalno razvojnih organizacij. Želimo, da so skladni z raziskovalno razvojnimi prioritetami strateških razvojnih programov (SRP) slovenskih IKT tehnoloških platform. Tehnološke platforme so mehanizem razvojne politike, ki ga je vzpostavila EU za ugotavljanje strateških prednosti in priložnosti na posameznih tehnoloških področjih. Njihovo poslanstvo je usmerjanje raziskav in razvoja, spodbujanje ciljno usmerjenih investicij v raziskave in razvoj, boljša koordinacija evropskih in nacionalnih raziskovalnih programov, vpliv na inovativnost in izobraževanje na določenem področju ter boljše sodelovanje industrije z državo in drugimi akterji. Naloga tehnoloških platform je izdelava strateških razvojnih programov, ki naj bi jih državne uprave upoštevale pri izvajanju instrumentov razvojne pomoči industriji. V skladu z navedenim nameravamo s tem razpisom predvsem podpreti projekte, ki so v skladu s strateškimi razvojnimi programi slovenskih tehnoloških platform. 4. Predmet razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje izvajanja predkonkurenčnih raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-storitev na naslednjih tematskih področjih: 1. e-vsebine in e-storitve na področju kulture, 2. znanstvene in izobraževalne e-vsebine in e-storitve, 3. e-vsebine in e-storitve za potrošnike, 4. e-vsebine in e-storitve na področju zdravja, 5. e-poslovanje, 6. e-storitve s področja lokalne uprave, 7. e-vsebine in e-storitve s področja energetske učinkovitost in varovanja okolja. Za potrebe tega razpisa so e-vsebine in e-storitve definirane kot vsebine in storitve informacijske družbe, ki se zagotavljajo na daljavo, z elektronskimi sredstvi in na posamezno zahtevo uporabnika storitev. Pri tem »na daljavo« pomeni, da se storitev zagotavlja, ne da bi bili strani navzoči sočasno. »Z elektronskimi sredstvi« pomeni, da se storitev na začetku pošlje in v namembnem kraju sprejme z elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim stiskanjem in za shranjevanje podatkov ter v celoti pošlje, prenese in sprejme po žici, radiu, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih. »Na posamezno zahtevo prejemnika storitev« pa pomeni, da se storitev zagotavlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo. Storitve informacijske družbe v splošnem zajemajo široko področje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki potekajo po internetu in drugih globalno dostopnih omrežjih (npr. omrežje mobilne telefonije). Storitve informacijske družbe vključujejo tako plačljive kot tudi neplačljive, prosto dostopne storitve ter storitve, ki jih ne plačajo prejemniki, na primer v zvezi s stalnim dostopom do internetnih podatkov ali komercialnimi sporočili, ali storitve, ki zagotavljajo mehanizme za iskanje, dostop do in pridobivanje podatkov. Storitve informacijske družbe vključujejo tudi prenos podatkov po komunikacijskem omrežju, dostop do komunikacijskega omrežja ali shranjevanje podatkov, ki jih zagotovi prejemnik storitve. Prijavljeni raziskovalno razvojni projekti morajo predstavljati predkonkurenčne raziskave in razvoj. Predkonkurenčno raziskovalno razvojna dejavnost v podjetjih v obliki eksperimentalnega razvoja pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega ali drugega ustreznega znanja in spretnosti za namene izdelovanja načrtov in ureditev ali oblikovanja za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, procese ali storitve. Ti lahko vključujejo npr. tudi druge dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov in storitev. Dejavnosti lahko vključujejo proizvodne osnutke, risbe, načrte ali drugo dokumentacijo, če niso namenjeni tržni uporabi. Razvoj prototipov za tržno uporabo in pilotnih projektov je prav tako vključen, pri čemer je prototip nujno končni tržni proizvod in je njegova izdelava predraga, da bi ga uporabili samo za namene predstavitve in vrednotenja. V primeru poznejše tržne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov se morajo vsi prihodki, ustvarjeni s takšno uporabo, odšteti od upravičenih stroškov. Eksperimentalni razvoj, testiranje procesov ali storitev so prav tako upravičeni, če teh ni mogoče uporabiti ali preoblikovati za uporabo v industriji ali tržno uporabo. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, obstoječih storitev in drugih tekočih dejavnosti, četudi takšne spremembe predstavljajo izboljšanje. 5. Upravičeni prijavitelji Na razpis se prijavi podjetje, ki lahko samo ali v imenu konzorcija partnerjev prijavi raziskovalno razvojni projekt. Konzorcij svojo namero za pripravo, prijavo in izvedbo projekta opredeli s podpisom konzorcijske pogodbe. Konzorcije, ki prijavljajo raziskovalno razvojni projekt, lahko sestavljajo podjetja in raziskovalno razvojne organizacije. Podjetje je samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, ki je registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr, 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B, 67/07 – ZTFI (100/07 – popr.), 10/08, 68/08). Raziskovalno razvojna organizacija je: – javni zavod (javni raziskovalni zavod, univerza, fakulteta in druga visokošolska organizacija, itd.), – zavod, registriran za opravljanje raziskovalno razvojne dejavnosti, – razvojna enota podjetja. Raziskovalno razvojna organizacija mora biti registrirana za opravljanje raziskovalno razvojne dejavnosti pri Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). 6. Višina razpisanih sredstev Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Gospodarsko razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve Informacijska družba. Okvirna skupna vrednost nepovratnih sredstev znaša 7.295.130,76 EUR, od tega je predvidena vrednost sofinanciranja po posameznih proračunskih letih: za proračunsko leto 2009: 3.641.176,47 EUR, od tega: – 3.095.000,00 EUR s PP 6893 – Informacijska družba ESRR 07-13 EU (85%) in – 546.176,47 EUR s PP 6972 – Informacijska družba ESRR 07-13 SLO (15%), za proračunsko leto 2010: 3.653.954,29 EUR, od tega: – 3.105.861,15 EUR s PP 6893 – Informacijska družba ESRR 07-13 EU (85%) in – 548.093,14EUR s PP 6972 – Informacijska družba ESRR 07-13 SLO (15%). Na podlagi pogodbe o sofinanciranju med Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter prijaviteljem projekta in izdanimi zahtevki prijavitelja bodo prijaviteljem projektov nakazana sredstva za sofinanciranje projekta. Prijavitelji projekta v skladu s pogoji iz pogodbe, podpisane z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in konzorcijske pogodbe nakažejo sredstva ostalim konzorcijskim partnerjem. 7. Obdobje za porabo sredstev Ministrstvo bo sofinanciralo projekte, ki se bodo izvajali v letih 2009–2010. Aktivnosti za izvajanje raziskovalno razvojnih projektov bo ministrstvo sofinanciralo na osnovi treh izstavljenih zahtevkov za povrnitev plačanih stroškov, realiziranih v obdobju od dneva vložitve vloge upravičenca na ta razpis do pogodbenega roka zaključka projekta. Sofinancirajo se upravičeni, plačani stroški, ki se dokažejo z dokazili o plačilu. Dinamika sofinanciranja projekta mora biti planirana v višini od dvajset (20) do petdeset (50) odstotkov vrednosti projekta za prvi zahtevek v letu 2009 in do petdeset (50) odstotkov vrednosti projekta za ostala dva zahtevka v letu 2010. Razliko med vrednostjo prvega zahtevka in petdeset (50) odstotki vrednosti projekta bo možno pridobiti s predplačilom kolikor bo veljavna zakonodaja to omogočala ter kolikor bo tako določeno v Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev EKP v RS v programskem obdobju 2007–2013. Roki za predložitev zahtevka za sofinanciranje (priloga 3) in poročila o delu na projektu (priloga 4) so: – rok za predložitev prvega zahtevka za sofinanciranje projekta: 18. 10. 2009. Upravičeni so stroški, ki so nastali od prijave projekta in bili plačani do 30. 9. 2009, – rok za predložitev drugega zahtevka za sofinanciranje projekta: 19. 4. 2010. Upravičeni so stroški, ki so nastali po 1. 9. 2009 in bili plačani v obdobju od 1. 10. 2009 do 31. 3. 2010, – rok za predložitev tretjega zahtevka za sofinanciranje projekta: 18. 10. 2010. Upravičeni so stroški, ki so nastali po 1. 3. 2010 in bili plačani v obdobju od 1. 4. 2010 do 30. 9. 2010. 8. Upravičeni stroški 8.1 Vrste upravičenih stroškov Upravičeni stroški, ki so predmet sofinanciranja so skladni s shemo državnih pomoči Program za spodbujanje tehnološkega razvoja in informacijske družbe za obdobje 2007–2012 (N 472/06 z dne 17. 11. 2006) ter Navodilom organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013. Upravičeni stroški so stroški, ki: – so dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno oziroma za storitve, ki so bile izvršene, – so v skladu s cilji projekta in so potrebni za njegovo izvedbo, – se jih dokazuje z računovodskimi listinami oziroma listinami enake dokazne vrednosti in – morajo biti v skladu z veljavnimi pravili Evropske Unije in nacionalnimi pravili. Upravičeni so naslednji stroški: neposredni stroški: – plače in drugi stroški dela, – stroški svetovanja in drugih storitev, – investicije v programsko in strojno opremo, – stroški potovanj doma in v tujini, posredni stroški: ostali stroški delovanja. Dokazila za izkazovanje upravičenih stroškov, in metode za izračun upravičenih stroškov podrobneje določa veljavna verzija Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013 (http://www.euskladi.si/publikacije/navodila/2007-2013/), ki ga izda Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki na področju kohezijske politike nastopa v vlogi organa upravljanja ter razpisna dokumentacija – Priloga 8 k pogodbi o sodelovanju. Vse podrobnosti v zvezi z upravičenimi stroški so opredeljene v razpisni dokumentaciji. Predplačilo bo možno, kolikor bo veljavna zakonodaja to omogočala. Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek. 8.2 Višina sofinanciranja 8.2.1 Najnižja dovoljena višina upravičenega stroška Prijavitelj lahko v okviru upravičenih stroškov uveljavlja sofinanciranje posameznega stroška, ki je dokumentiran s samostojno računovodsko listino in dokazilom o izplačilu. Dovoljeni so samo tisti posamezni upravičeni stroški (pravilno obračunani po pravilih in omejitvah za obračun posameznih upravičenih stroškov), ki jih prijavitelj uveljavlja v okviru projekta in so večji oziroma enaki 80 EUR. Posamezni stroški, ki sicer predstavljajo upravičen strošek, pa je njihov delež namenjen projektu manjši od te višine, niso upravičeni do sofinancirnja. 8.2.2 Velikost projektov Najmanjša velikost celotnega projekta je 200.000 EUR, največja pa 2.000.000 EUR. Prijavitelji morajo prijavljeni projekt razporediti glede na finančno velikost oziroma proračun projekta (celotni obseg – proračun projekta), v eno od naslednjih kategorij: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Najmanjša višina dodeljenih sredstev sofinanciranja na posamezen projekt je 100.000 EUR, najvišja pa 1.000.000,00 EUR. Projekt mora biti umeščen v enega izmed zgornjih velikostnih razredov in presegati mejo najmanjšega sofinanciranja. 8.2.3 Delež sofinanciranja podjetij Delež sofinanciranja podjetij, ki so registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1B), se izračuna po naslednih pravilih: Za eksperimentalni razvoj se lahko dodeli pomoč do višine 25% upravičenih stroškov projekta. Zgornja meja, določena za eksperimentalni razvoj, se lahko poviša: (a) kadar je pomoč namenjena majhnemu ali srednje velikemu podjetju (MSP), se lahko intenzivnost pomoči poveča za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in za 20 odstotnih točk za mala podjetja; (b) do največje intenzivnost pomoči v višini 60% se lahko doda bonus v višini 15 odstotnih točk, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (i) projekt vključuje učinkovito sodelovanje med vsaj dvema medsebojno neodvisnima podjetjema in so izpolnjeni naslednji pogoji: a) nobeno posamezno podjetje ne sme nositi več kot 70% upravičenih stroškov sodelovalnega projekta, b) projekt mora vključevati sodelovanje z vsaj enim MSP ali mora biti čezmejen, to pomeni, da se raziskovalne in razvojne dejavnosti izvajajo v vsaj dveh različnih državah članicah; (ii) projekt vključuje učinkovito sodelovanje med podjetjem in raziskovalno organizacijo, zlasti v smislu usklajevanja nacionalnih politik R&R in so izpolnjeni naslednji pogoji: a) nosi raziskovalna organizacija vsaj 10% upravičenih stroškov, b) raziskovalna organizacija ima pravico objaviti rezultate raziskovalnih projektov, če izhajajo iz raziskave, ki jo izvaja ta organizacija; Za namene točk (i) in (ii) se pogodbe s podizvajalci ne štejejo za učinkovito sodelovanje. V primeru sodelovanja med podjetjem in raziskovalno organizacijo se največje intenzivnosti pomoči in bonusi, opredeljeni v tem okviru, ne uporabljajo za raziskovalno organizacijo. Tabela, ki ponazarja intenzivnost pomoči: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Navedene omejitve stopenj državnih pomoči veljajo tudi v primeru kombinacije državnih pomoči iz različnih virov (različni programi oziroma projekti na lokalni, državni ali EU ravni). Vse podrobnosti v zvezi z določanjem velikosti podjetij so določene v razpisni dokumentaciji. Pri čezmejnem sodelovanju v projektu, partner iz druge države, ki ni registriran v Republiki Sloveniji, ne more pridobiti sofinanciranja svojega deleža v projektu. Za potrebe tega razpisa je učinkovito sodelovanje med partnerji doseženo, ko vsi partnerji sodelujejo pri oblikovanju projekta, prispevajo k njegovemu izvajanju ter si delijo tveganje in rezultate projekta. V primeru projektov, ki jih na ta način skupaj izvajajo podjetja in javne raziskovalno razvojne organizacije (JRRO) mora veljati da se JRRO v celoti dodeli pravice intelektualne lastnine, ki in če izhajajo iz rezultatov njihovega dela na projektu (lahko jo prodaja, licencira, itd.). Vsi ostali rezultati dela JRRO na projektu, ki niso predmet pravic intelektualne lastnine, so splošno dostopni javnosti. Pri tem so pravice v celoti dodeljene takrat, ko ima raziskovalna organizacija celotno gospodarsko korist od teh pravic s tem, da v celoti ohrani pravice, zlasti lastninsko pravico in pravico dodeljevanja licenc. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni tudi, če se organizacija odloči skleniti nadaljnje pogodbe v zvezi s temi pravicami, vključno z dodelitvijo licenc partnerjem s katerim sodeluje v projektu. Sodelujoča podjetja v konzorciju določijo pravice intelektualne lastnine posameznih podjetij v konzorciju s konzorcijsko pogodbo. Delež sofinanciranja se obračuna za vsako podjetje posebej. V primeru povečanja deleža v skladu z (b) točko, prvega odstavka tega podpoglavja, se delež poveča vsem podjetjem v konzorciju. Deleži sofinanciranja so enaki za mala in mikro podjetja. 8.2.4 Delež sofinanciranja raziskovalno razvojnih organizacij Delež sofinanciranja raziskovalno razvojnih organizacij (RRO), ki so ustanovljene izven podjetij, ki so registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1B), se neodvisno od njihove pravno-organizacijske oblike obračuna v odvisnosti od tega ali je aktivnost, ki jo znotraj projekta izvaja RRO ekonomskega ali neekonomskega značaja ter v odvisnosti od tega ali RRO lahko aktivnosti teh dveh kategorij jasno razmeji z vidika stroškov in financiranja (računovodsko). Višina se obračuna po naslednjem pravilu: če je aktivnost, ki jo znotraj projekta izvaja RRO (vloga na projektu) neekonomska: – prenos znanja iz RRO preostalim partnerjem v konzorciju, – vodenje neodvisnih RR za več znanja in boljše razumevanje, vključno s sodelovalnimi RR (RR v okviru učinkovitega sodelovanja s partnerji), – razširjanje rezultatov raziskav, in če sta dve vrsti dejavnosti (ekonomska in neekonomska) in njuni stroški ter financiranje jasno ločeni je delež sofinanciranja RRO 60% upravičenih stroškov. V nasprotnem primeru se delež sofinanciranja obračuna enako kot pri podjetjih. Pri tem se z vidika dodatka za MSP, RRO obravnava v skladu z zakonodajo. V splošnem velja, da se raziskovalne organizacije, katerih ustanovitelj in lastnik je država ali lokalna skupnost z več kot 5000 prebivalci ali proračunom večjim od 10 mio EUR, obravnavajo kot velika podjetja. Preostali predvideni del sredstev na projektu, ki ni sofinanciran s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo morajo prijavitelj in konzorcijski partnerji zagotovoti iz lastnih sredstev. 9. Pogoji sodelovanja Pogoji za sodelovanje pri razpisu so naslednji: 1. formalna ustreznost prijave, 2. vsebinska ustreznost prijave. Vloge prijaviteljev, ki ne bodo izpolnjene izključno na predvidenih razpisnih obrazcih, ki ne bodo vsebovale vseh zahtevanih podatkov, ki ne bodo formalno in vsebinsko ustrezne, se zavržejo pred postopkom ocenjevanja. Ad 1. Formalna ustreznost Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Ad 2. Vsebinska ustreznost Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! 10. Merila in način izbire projektov 10.1 Ocena projektov Pravočasne prispele in popolne vloge bodo ocenjene na podlagi izpolnjevanja naslednjih meril: 1. Ustreznost projekta – 25 točk, 2. Kakovost predlaganega projekta – 35 točk, 3. Kakovost in usposobljenost konzorcija – 20 točk, 4. Izvedljivost raziskovalno razvojnega projekta – 20 točk. Skupno število možnih točk je 100. Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! 10.2 Način ocenjevanja Vse popolne vloge, ki bodo izpolnjevale pogoje za kandidiranje in bodo skladne z namenom javnega razpisa, bo ocenila strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik ministrstva. Vsako prispelo popolno vlogo ocenita ločeno in neodvisno dva člana strokovne komisije. Ocene na morajo biti utemeljene s komentarjem ali izračunane na podlagi formule, če je ta pri posameznem merilu navedena v razpisni dokumentaciji. Kolikor se oceni med seboj razlikujeta za več kot 15 odstotnih točk, od najvišjega možnega števila doseženih točk, vlogo oceni še dodatni ocenjevalec. Ocena se oblikuje na osnovi povprečja najbližjih dveh ocen. 10.3 Način izbire Projekti bodo razvrščeni glede na doseženo višino točk v enotni seznam, ne glede na področje prijave in velikost projekta. Projekt je pozitivno ocenjen, če doseže vsaj petinpetdeset (55) možnih točk, poleg tega pa mora pri kriteriju »Kakovost projekta« doseči vsaj osemnajst (18) točk. Projekti, ki ne bodo ocenjeni pozitivno, niso upravičeni do sredstev razpisa. Kolikor bo zaprošena višina sofinanciranja pozitivno ocenjenih projektov višja, kot je razpoložljivih sredstev, bodo projekti izbrani glede na višino doseženih točk (prednost bodo imeli projekti z višjim številom točk) do porabe sredstev, vendar samo do največjega števila odobrenih projektov za posamezni velikostni razred projektov. Projekti z istim številom točk bodo obravnavani enako, razen v primeru, ko bi izbira vseh projektov presegla omejitev glede sredstev ali števila odobrenih projektov za posamezni velikostni razred (na primer v primeru več projektov z enakim številom točk, pri čemer bi glede na sredstva ali mejo velikostnega razreda ne bila mogoča izbira vseh projektov). V teh mejnih primerih bodo izmed teh projektov izbrani tisti, ki bodo imeli več točk v kriteriju »Kakovost projekta«. Kolikor so med prijavljenimi projekti tudi tu enako točkovani projekti določi izbiro naključni žreb, ki ga opravi strokovna komisija. Največje število odobrenih projektov glede na velikostni razred je: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! 11. Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti: varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, vključno s 37. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1828/2006. Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja razen tistih, ki jih predlagatelji posebej označijo kot poslovno skrivnost. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Člani strokovne komisije, ki bodo sodelovali pri odpiranju in ocenjevanju vlog, so zavezani k varovanju poslovnih skrivnosti oziroma zaupnih podatkov, do katerih dostopajo v postopkih ocenjevanja, spremljanja ali nadzora, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 12. Razpisni rok in način prijave Razpisna dokumentacija je v času razpisa dostopna na spletnih straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, možno pa jo je tudi dvigniti na sedežu ministrstva, Kotnikova 38, v sprejemni pisarni (1. nadstropje, Marjeta Petrač, vodja glavne pisarne ali Romana Zajc), v času uradnih ur. Razpisni obrazci so sestavni del razpisne dokumentacije. Za uspešno sodelovanje na javnem razpisu je potrebna prijava v sistemu ISARR. Registracija se opravi na spletnem naslovu https://e-prijava.svlr.gov.si/default.aspx. Po uspešno opravljeni registraciji se prijavite v sistem. Izberete gumb Nova vloga, poiščete Javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-storitev v letih 2009 in 2010. Izpolnite vsa poglavja (Vlagatelj, Partnerji, Podatki o projektu) kot prijavitelj in poglavja, ki se nanašajo na konzorcijske partnerje. V poglavju Podatki o projektu, navedite enak znesek v rubriki Planirana vrednost projekta kot v rubriki Planiran obseg upravičenih stroškov. Zaprošeno vrednost prepišite iz izračuna, dobljenega v razpisni dokumentaciji. Po vnosu zahtevanih podatkov in potrditvi se na vpisano elektronsko pošto prijavitelja avtomatsko pošlje potrditev vnosa podatkov. Potrditev si lahko ogledate tudi v poglavju Obrazci – povezava Podatki o vlogi. Podpora v obliki priročnikov Priročnik za registracijo in Priročnik za uporabo spletnega modula za prijavo na razpise najdete na sledeči povezavi: http://projects.ipmit.si/sites/cpu v poglavju Gradiva, MJR1. Telefonska podpora je na voljo na tel. 01/30-09-815 med 8. in 16. uro. Elektronska prijava še ne pomeni prijave na razpis. Vneseni podatki nam bodo služili za hitrejše obravnavanje vlog, pri uveljavljanju upravičenih stroškov in pri oddaji zahtevka za izplačilo. Popolna vloga mora biti, v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije v treh pisnih izvodih (original in dve kopiji) ter eni elektronski na CD (samo Razpisni obrazci 1 in 2) ter potrdilo sistema ISARR o elektronski registraciji, dostavljena na naslov: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana, v zaprti ovojnici pod oznako »Ne odpiraj – vloga na Javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e storitev v letih 2009 in 2010« ter polnim naslovom vlagatelja na zadnji strani. V primeru razlikovanja podatkov na pisni in elektronski verziji, velja pisna verzija. Kot pravočasne se štejejo vloge, dostavljene na ministrstvo najkasneje do 29. 6. 2009 do 14. ure. 13. Datum odpiranja vlog Odpiranje vlog, zaradi pričakovanega večjega števila vlog, ni javno in bo potekalo v prostorih ministrstva v roku treh delovnih dni od navedenega roka za predložitev vlog. Vloge, ki ne bodo prispele pravočasno in v nepravilno izpolnjenih in označenih ovojnicah, komisija ne bo obravnavala in bodo zavržene. Komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala tiste vlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne v skladu z določili razpisa, da jih dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo. 14. Obveščanje o izboru Ministrstvo odloči o izboru in dodelitvi sredstev s sklepom. Prijavitelji imajo možnost pritožbe na sklep, ki ga oddajo na ministrstvo. V pritožbi morajo prijavitelji jasno opredeliti razloge za pritožbo, pri čemer pritožba na vrsto meril ni mogoča. Pritožbo obravnava strokovna komisija imenovana s strani ministra. Prijavitelji vlog bodo o rezultatih razpisa s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo obveščeni v roku do 90 dni od datuma odpiranja vlog. Uspešni prijavitelji bodo pozvani k podpisu pogodb. Če se slednji v roku 8 delovnih dni od prejema poziva nanj ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 15. Informacije v zvezi z razpisom Informacije in celotna razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pod razdelkom Javni razpisi. Dodatne informacije oziroma vprašanja se posredujejo po elektronski pošti (esrr-did.mvzt@gov.si). Odgovore bo ministrstvo objavilo na omenjenih spletnih straneh. Ministrstvo bo po potrebi organiziralo informativne dneve. Datumi informativnih dni in druge informacije bodo objavljene na omenjenih spletnih straneh. 16. Ostale zahteve Prijavitelji bodo morali: – jamčiti in zagotoviti enakost med spoloma in preprečiti vsakršno diskriminacijo med osebami, ki kandidirajo na razpis, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 16. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 ter s prijavljenimi projekti prispevati k ustvarjanju okolja, ki bo omogočalo enake možnosti dostopa in družbene ter socialne vključenosti za vse, kar bo posledično povečalo blaginjo ljudi; – upoštevati zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, kakor to narekuje 9. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1828/2006 (Uradni list EU L št. 371, 27. 12. 2006) in Navodila za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007–2013. Sprejem financiranja pomeni sprejem dejstva, da bo upravičeni prijavitelj vključen v seznam upravičenih prijaviteljev, ki bo obsegal navedbo upravičenih prijaviteljev, ime operacije in znesek javnih virov financiranja operacije; – hraniti vso dokumentacijo v zvezi s projektom v skladu z veljavnimi predpisi, vendar najmanj do 31. 12. 2015 oziroma še 5 let po zaključku projekta, za potrebe bodočih preverjanj. Pred iztekom tega datuma je lahko ta rok podaljšan zakonsko ali pa ga lahko podaljša ministrstvo; – zagotoviti dostop do celotne dokumentacije v zvezi s projektom vsem organom, ki so vključeni v spremljanje izvajanja, upravljanja, nadzora in revizije javnega razpisa v celotnem obdobju hranjenja dokumentacije; – jamčiti, da v roku 5 let po zaključku projekta ne bo prišlo do bistvenih sprememb projekta v skladu s 57. členom Uredbe 1083/2006 ES; – zagotoviti, da za stroške, ki so predmet sofinanciranja, ne bodo dobili drugih sredstev iz državnega proračuna, proračuna lokalnih skupnosti ali EU. Če se ugotovi, da je prejemnik že dobil tudi druga sredstva ali pa so mu bila odobrena, ministrstvo odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitev sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila; – zagotavljanje ločenih računovodskih evidenc; – pri izbiri projektov bo potrebno smiselno zadostiti naslednjim pogojem: – učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovita raba vode in surovin), – okoljska učinkovitost (uporaba najboljših tehnik, uporaba referenčnih dokumentov, nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov, ločeno zbiranje odpadkov), – trajnostna dostopnost (spodbujanje okolju prijaznejših načinov prevoza), – zmanjšanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oziroma strokovnih ocen vplivov na okolje za posege, kjer je to potrebno). Podrobneje so ostale zahteve opredeljene v razpisni dokumentaciji.