1. Ime in sedež organa, ki dodeljuje sredstva: Urad Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Urad). 2. Predmet razpisa Urad s tem razpisom vabi nevladne organizacije v Sloveniji, da aktivno sodelujejo pri ozaveščanju, informiranju in izobraževanju prebivalcev Slovenije ter spodbujanju javne razprave o evropskih tematikah. Predmet tega razpisa je sofinanciranje informativno-komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih organizacij v Sloveniji za sklope: A. Prihodnost Evropske unije in nova institucionalna ureditev Evropska unija se v času globalizacije sooča s številnimi razvojnimi izzivi. Institucionalne spremembe, finančna in gospodarska kriza, spopadanje z brezposelnostjo, zagotavljanje zanesljivejših in okolju prijaznejših virov energije, nadaljnja širitev, migracije, varstvo človekovih pravic itd. terjajo nove napore pri iskanju rešitev in so priložnost za razmislek o prihodnji vlogi EU. Z ustreznimi politikami želi Evropska unija okrepiti evropsko konkurenčnost, spodbujati gospodarsko rast in nova delovna mesta ter zagotoviti socialno varnost in trajnostni razvoj. Pri iskanju odgovorov za vprašanja, ki so pomembna za vse njene državljane je ključna dejavna vloga in sodelovanje vseh držav članic. Z razpisom želi Urad podpreti projekte, ki bodo na različnih ravneh spodbujali javno in demokratično izmenjavo mnenj, stališč, predlogov o dilemah nadaljnjega razvoja Evropske unije in omogočili kritičen razmislek o njenih prioritetah in politikah, ki vplivajo tudi na vsakdanje življenje prebivalcev Slovenije. Prednost bodo imeli projekti, ki: – bodo aktualna razvojna vprašanja povezali s problemi lokalnega okolja in omogočili javno razpravo med zainteresirano javnostjo, predstavniki Vlade RS in lokalnih oblasti, civilno družbo, strokovnjaki, podjetji ter predstavniki evropskih institucij in – bodo dobro medijsko in spletno podprti. Glej 2. točko razpisne dokumentacije (Povezave na nekatere relevantne dokumente in spletne strani za sklop A), objavljene na http://evropa.gov.si. B. Boj proti revščini in socialni izključenosti Vsak osmi prebivalec Slovenije in vsak šesti Evropejec živi pod pragom revščine, veliko ljudi nima dostopa do takšnih osnovnih storitev, kot je denimo zdravstveno varstvo ali stanovanje, kar je v nasprotju z načeli o solidarnosti in socialni pravičnosti. Evropska unija in njene države članice so trdno zavezane odpravljanju revščine in socialne izključenosti. Evropska komisija je določila leto 2010 za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti s ciljem ozaveščanja javnosti o tem, kako revščina otežuje vsakdanje življenje mnogih Evropejcev. Z razpisom želi Urad povečati splošno občutljivost za problematiko revščine in socialne izključenosti ljudi, ki zaradi posebnih življenjskih okoliščin, zapadejo v stisko ter so podvrženi marginalizaciji in stigmatizaciji. Glavno sporočilo mora slediti temeljnemu družbeno-razvojnemu vodilu, da smo vsi soodgovorni za družbo, v kateri živimo, da nudimo vso možno podporo pomoči potrebnim pri iskanju rešitev ter da z različnimi ukrepi spodbujamo občutljivost za sočloveka v stiski, krepimo solidarnost in spodbujamo prostovoljstvo. V tem okviru, želi Urad podpreti projekte, ki bodo: a) razvijali in v širši javnosti promovirali različne oblike prostovoljstva ter spodbujali solidarnost. Prednost bodo imeli inovativni projekti, ki bodo tudi dobro medijsko podprti; b) namenjeni strokovnemu izobraževanju in usposabljanju prostovoljcev, s ciljem njihove boljše usposobljenosti za delo v nevladnih organizacijah, ki pomagajo oziroma se borijo za interese oseb, ki se srečujejo z revščino in socialno izključenostjo. Vsebina izobraževanja oziroma usposabljanja mora biti povezana pridobivanjem kompetenc za delo, ki zagotavlja pomoč in pripomore k socialni vključenosti ene ali več ciljnih skupin: – oseb z zelo nizkimi dohodki, pri katerih je običajno prisotna visoka stopnja tveganja revščine in katerih preživetje je pogosto odvisno od socialnih transferjev (dolgotrajno brezposelni, mladi brezposelni do 24 let, enostarševske družine, starejše samske osebe); – »revnih zaposlenih«: osebe, ki sicer delajo, vendar zaradi nizkih in/ali neizplačanih dohodkov posledično živijo pod pragom tveganja revščine; – delavcev migrantov in njihovih družinskih članov; – otrok pri katerih je zaradi revščine ali socialne izključenosti ogrožen njihov telesni, duševni/čustveni in socialni razvoj; – starejših oseb, ki so zaradi revščine, zdravstvenih ali drugih razlogov odvisne od pomoči drugih; – invalidov ter oseb s težavami v duševnem zdravju; – brezdomcev, oseb s težavami zaradi odvisnosti, Romov, žrtev nasilja; – osipnikov. C. Boj proti trgovini z ljudmi Evropska komisija ocenjuje, da tokovi trgovine z ljudmi na območju Evropske unije zajemajo več sto tisoč ljudi letno, med njimi je veliko otrok. Vsako leto se v mreže trgovcev z ljudmi ujamejo nove žrtve, med katerimi so tudi državljani in državljanke Slovenije. Intenzivnost trgovine z ljudmi se s poslabšanjem gospodarskih razmer in večanjem brezposelnosti le še stopnjuje. V skupino posebno ranljivih kategorij oseb – potencialnih žrtev trgovine z ljudmi spadajo otroci in mladostniki. Urad želi podpreti projekte, ki bodo prispevali k ozaveščanju mladih (učenci tretje triade osnovne šole ter srednješolci) o nevarnostih trgovine z ljudmi, o načinih novačenja, jih usposobili za prepoznavanje tveganja ter seznanili z ustreznimi načini ukrepanja in samozaščitnega obnašanja. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo mladim tematiko približali na zanimiv, interaktiven način in bodo zajeli mlade v različnih krajih Slovenije. D. Biotska raznovrstnost in podnebne spremembe Zaradi resnosti groženj, ki jih upadanje biotske raznovrstnosti prinaša človeku, so Združeni narodi leto 2010 proglasili za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Njegov namen je povečati zavedanje o resnosti problema ter svetovno javnost pritegniti k aktivnostim, s katerimi upadanje lahko zaustavimo ali vsaj ublažimo. Eden od vzrokov za upadanje biotske raznovrstnosti so podnebne spremembe, saj izginjajo oz se spreminjajo celotni eko sistemi. Zato nam ne bo uspelo ustaviti izgube biotske raznovrstnosti, če ne bomo blažili podnebnih sprememb, in nasprotno, ne bo nam uspelo blažiti in se prilagajati podnebnim spremembam, če ne bomo ohranjali in varovali vitalnih in zdravih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti. Slednja se mora torej vključevati v svetovna podnebna pogajanja, kar je tudi eno od izhodišč EU na 15. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in 5. zasedanju Konference pogodbenic Kjotskega protokola v Kobenhavnu decembra 2009. V času podnebnih sprememb pa narašča tudi število dogodkov s pomanjkanjem vode na eni strani ter hudourniškim delovanjem voda na drugi strani. Zaradi ekosistemskih storitev voda, ki jih uporabljajo različni gospodarski sektorji, je še toliko bolj pomembno izobraževanje in ozaveščanje o pomenu skupne skrbi za upravljanje z vodami in zagotavljanje dobrega stanja voda do leta 2015. Za ta sklop je sredstva za sofinanciranje prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju Ministrstvo), ki želi sofinancirati ozaveščevalne projekte, ki bodo: a) osredotočeni na vrste iz Rdečega seznama (seznama ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji, www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200282&stevilka=4055) oziroma na vrste, ki so endemične. Projekti naj bodo namenjeni najširši javnosti; b) s pomočjo razprave med strokovnjaki s področja biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb, ekonomije oziroma družbenega razvoja in drugimi uglednimi osebnostmi iz strokovne in politične sfere predstavili povezave med biotsko raznovrstnostjo in razvojem oziroma povezave med biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi spremembami in razvojem; pri tem naj upoštevajo izsledke poročila Ekosistemske usluge in biotska raznovrstnost v Evropi (Economics of Ecosystems and Biodiversity, www.teebweb.org. Projekti naj bodo namenjeni najširši javnosti; c) naravnani »eko-logično« o vodah v luči biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb. Projekti naj bodo namenjeni najširši javnosti; d) raziskovali domače porečje s poudarkom na podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti. Projekti naj bodo namenjeni učencem tretje triade osnovnih šol ter srednješolcem. Pod točkama a) in b) bodo sredstva ministrstva namenjena tistim projektom, ki bodo dosegali cilje mednarodnega leta biotske raznovrstnosti v Sloveniji in spodbujali radovednost javnosti, jo vključevali v dialog, ki bodo predstavljali novejše primere dobre prakse iz Slovenije (npr. primere, ko je v zadnjih petih letih s sodelovanjem lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij ali gospodarstva prišlo do izboljšanja stanja redke ali ogrožene vrste), v projektih pa mora biti dana prednost osebni komunikaciji. Zaželeno je, da projekti vsebujejo tudi povezavo med biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami. Ministrstvo bo najboljše rezultate projektov uporabilo v svojih komunikacijskih aktivnostih v sklopu Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti oziroma bo z njimi podprlo aktivnosti drugih partnerjev v Sloveniji in tujini. Pod točkama c) in d) pa naj bo v projektih upoštevano naslednje: – točka c): preko preprostih in logičnih trditev, ki naj imajo podlago v slovenskih pregovorih in rekih povečati zavedanje o problematiki vodnega okolja. Projekti naj kot orodje komuniciranja uporabljajo oglase v tiskanih medijih in spletno oglaševanje (pripravljena naj bo serija oglasov, usklajenih s celostno podobo aktivnosti ob sprejemanju Načrtov upravljanja voda). Projekti naj bodo enkratni, torej osredotočeni na čas trajanja konferenc o vodah (v prvi polovici leta 2010). Na Dan Save (1. 6. 2010) naj bo pripravljena zaključna razstava fotografij in plakatov, ter predstavljeni rezultati projekta; – točka d): projekti naj potekajo v, prvi polovici leta 2010 na Dan Save (1. 6. 2010), pa naj bo pripravljena zaključna razstava fotografij in plakatov, ki bodo nastali ob samem projektu, ter predstavljeni tudi rezultati projekta; o rezultatih je potrebno seznaniti lokalno skupnost in župane ter odločevalce na višjih ravneh. Ministrstvo bo poleg navedenega še posebej pozorno na tiste projekte, ki bodo v okviru svojih vsebin zmanjševali emisije CO2 (npr. uporaba trajnostnih oblik transporta – namesto avta prevoz z avtobusom, vlakom oziroma t.i. car-sharing sistem, uporaba recikliranega papirja, ipd.). 3. Pogoji za prijavo Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, Zakona o ustanovah in Zakona o zavodih (samo zasebni zavodi), ki imajo uradni sedež na ozemlju Republike Slovenije. Vloge drugih subjektov, bodisi pravnih bodisi fizičnih oseb, bodo zavrnjene. Vlagatelji lahko na razpis prijavijo projekte, ki bodo potekali v Sloveniji v letu 2010 in bodo končani do 1. novembra 2010. Posamezna nevladna organizacija lahko na razpis prijavi največ dva projekta. Posamezen projekt se lahko nanaša samo na en vsebinski sklop. 4. Merila za ocenjevanje Postopek ocenjevanja posamezne vloge za sklope A, B in C bo izveden po naslednjih merilih: 1. Izobraževalni, informativni oziroma komunikacijski pomen projekta (usklajenost vsebine in ciljev projekta s predmetom razpisa, vsebinska kakovost projekta, doseganje ciljnih javnosti (do 63 točk); 2. Vključenost prostovoljcev v izvedbo projekta (do 6 točk); 3. Prizadevanja za zmanjšanje izpustov CO2 (do 1 točka); 4. Stroškovnik projekta: preglednost in jasna konstrukcija stroškov in prihodkov, racionalnost porabe finančnih sredstev (do 15 točk); 5. Reference organizacije, nosilca in sodelavcev projekta (do 10 točk); 6. Delovanje v javnem interesu (5 točk). Postopek ocenjevanja posamezne vloge za sklop D bo izveden po naslednjih merilih: 1. Izobraževalni, informativni oziroma komunikacijski pomen projekta (usklajenost vsebine in ciljev projekta s predmetom razpisa, usklajenost vsebin aktivnosti s cilji projekta, doseganje ciljnih javnosti, aktivnosti se pretežno izvajajo izven Ljubljane, do 65 točk); 2. Stroškovnik projekta: preglednost in jasna konstrukcija stroškov in prihodkov, racionalnost porabe finančnih sredstev (do 15 točk); 3. Reference organizacije, nosilca in sodelavcev projekta (do 10 točk); 4. Prizadevanja za zmanjšanje izpustov CO2 (do 5 točk); 5. Delovanje v javnem interesu (4 točke); 6. Vključenost prostovoljcev v izvedbo projekta (do 1 točka). 5. Okvirna višina sredstev Urad bo za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na podlagi tega razpisa v letu 2010 namenil za sklop A 40.000 EUR, za sklop B 60.000 EUR, za sklop C 10.000 EUR (skupno približno 110.000 EUR), Ministrstvo bo za sklop D prispevalo 70.000 EUR. Če ostane del sredstev pri posameznem sklopu razpisa nerazdeljen, se lahko komisija odloči prerazporediti nerazdeljena sredstva na druge sklope razpisa. Projekti, ki jih bo Urad sofinanciral na podlagi tega razpisa, lahko prejmejo sredstva v višini največ 70% upravičenih stroškov projekta, pri čemer je najvišji znesek sofinanciranja za sklop A 7.000 EUR, za sklop B 5.000 EUR, za sklop C 5.000 EUR, za sklop D pa 10.000 EUR. 6. Rok za oddajo vlog, način predložitve in opremljenost vlog Vloge morajo prispeti na naslov: Urad vlade za komuniciranje, Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana. Vloge, ki bodo oddane osebno, morajo biti oddane na naslov Urada najkasneje do torka, 5. januarja 2010 do 14. ure. Prav tako pa bodo kot pravočasne upoštevane tudi vse vloge, ki bodo imele na ovojnici poštni žig z dne 5. januarja 2010. Vlogo natisnite obojestransko na recikliranem papirju (če je mogoče) in je ne spenjajte s spiralo. Vlogo pošljite v zaprtem ovitku, ki mora biti označen »Ne odpiraj – vloga – razpis NVO 2010 – sklop (navedite A, B, C ali D)«. Vlagatelj mora na ovojnici in v razpisnem obrazcu jasno označiti, na kateri sklop se prijavlja. Na hrbtni strani mora biti napisan naslov vlagatelja. 7. Odpiranje vlog Odpiranje vlog bo potekalo v sredo 6. januarja 2010 v prostorih Urada in ne bo javno. Pri odpiranju bo strokovna komisija ugotavljala popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. V primeru vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija vlagatelje pozvala, da vloge dopolnijo. Vloge ne morejo biti dopolnjene z vsebinsko dopolnitvijo, ki spreminja dokumentacijo o predlaganih aktivnostih. Zavržene bodo vloge: – ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v 6. točki razpisa; – ki ne bodo vsebovale sestavin in prilog, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge. Zavrnjene bodo vloge: – tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije in – ki ne bodo dosegle zadostnega števila točk strokovne komisije (gl. 1. odst. 4. točke razpisne dokumentacije). O izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah odloči s sklepom direktorica Urada, na podlagi predloga strokovne komisije. Osebni podatki bodo uporabljeni in varovani v skladu z veljavno zakonodajo. 8. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa Organizacije, ki se bodo odzvale na razpis, bodo o izidu javnega razpisa obveščene najpozneje v roku 60 dni od začetka odpiranja vlog. 9. Sklenitev pogodb Z izbranimi vlagatelji bo Urad sklenil pogodbe o sofinanciranju. O pritožbi zoper sklep o izbranih dejavnostih odloča direktorica Urada. Vlagatelj pritožbo vloži na Urad v roku 8 dni od prejema sklepa, oziroma obvestila. Pritožnik mora v pritožbi natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi bo odločeno s sklepom v roku 15 dni. Sklep o pritožbi vlagatelja je s tem dokončen. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. Vlagatelju, ki mu bodo dodeljena sredstva in za katerega bo ob izteku sklenjene pogodbe ugotovljeno, da je kršil pogodbena določila, se bo ob prijavi na naslednji javni razpis Urada, le-to štelo kot negativna referenca. Rezultati razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletnih straneh na katerih se nahaja razpisna dokumentacija. 10. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh http://evropa.gov.si, http://www.mop.gov.si/ in http://www.ukom.gov.si v katalogu informacij javnega značaja – točka 2f. Naročite jo lahko na tel. 01/478-26-21, vsak delavnik med 9. in 15. uro ali na e-naslov: lidija.herek@gov.si. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko za sklope A, B in C dobite na Uradu, kontaktna oseba: Lidija Herek, tel. 01/478-26-21, e-naslov: lidija.herek@gov.si, za sklop D pa na Ministrstvu za okolje in prostor, kontaktna oseba Milena Janežič, tel 01/478-73-35, e-naslov: milena.janezic@gov.si. Potencialni prijavitelji so dolžni spremljati spletno stran Urada Vlade RS za komuniciranje, kjer bodo objavljane morebitne dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom. V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.