I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev, za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 2007–2013. Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, znaša 8.000.000 EUR. Sredstva bremenijo proračunski postavki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Delež prispevka EU v celotnih javnih izdatkih znaša 75%. II. Vlagatelji: vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije, ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev. III. Predmet podpore Podpore bodo dodeljene kmetijskim gospodarstvom za enostavne in zahtevne naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi ter naložbam, namenjenim izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo. Kot enostavne naložbe se štejejo naložbe, katerih skupna vrednost upravičenih stroškov vseh načrtovanih naložb v okviru iste vloge ne presega 50.000 EUR (brez DDV). Kot zahtevne naložbe pa se štejejo naložbe, katerih skupna vrednost upravičenih stroškov vseh načrtovanih naložb v okviru iste vloge presega 50.000 EUR (brez DDV). Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo: – naložbe v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke za prirejo mleka, mesa in jajc; – naložbe v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje in izločke za nastanitev domačih živali, ki niso vključene v okviru predhodne alineje; – naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo; – naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se bo podpirala v okviru tehnične pomoči v sklopu podpor iz Programa ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2008–2010; – naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke, ipd.), ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin; – prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč; – nakup in postavitev mrež proti toči; – naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo; – naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo; – naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti, v izgradnjo pripadajočih vodnih virov in nakup namakalne opreme, ki lahko predstavlja samostojno naložbo; – naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi; – naložbe v obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva; – naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih. Seznam kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi in so upravičeni do podpor v okviru tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. IV. Pogoji za dodelitev sredstev: pogoji za dodelitev sredstev morajo biti izpolnjeni že ob vložitvi vloge, razen v primerih, ko je v nadaljnjem besedilu drugače določeno. Vlagatelj lahko pridobi pomoč za naložbe v okviru tega razpisa samo na podlagi ene odobrene vloge. IV/1. Splošni pogoji za dodelitev sredstev 1. Vlagatelj mora predložiti popolno vlogo za dodelitev sredstev iz programa PRP na predpisanem obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije. Vlogi na posameznem obrazcu morajo biti priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena na obrazcu vloge. 2. Vse naložbe po tem razpisu morajo biti zaključene najkasneje v roku treh let od izdaje odločbe o pravici do sredstev (upošteva se datum na odločbi). 3. Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev. 4. Naložba mora prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, ki je vezana na gospodarsko vitalnost kmetijskega gospodarstva ter na izpolnjevanje posebnih ciljev ukrepa. – Kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih posebnih ciljev ukrepa: – uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav; – usposobitve kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje minimalnih standardov Skupnosti, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu; – stabilizacije dohodkov na kmetijskih gospodarstvih. – Podpora bo namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki so že ob predložitvi vloge gospodarsko vitalna. Če kmetijsko gospodarstvo mladega prevzemnika ob predložitvi vloge še ne opravlja kmetijske dejavnosti oziroma če se je vlagatelj vpisal v register kmetijskih gospodarstev po predpisanem roku za oddajo zbirne vloge, mora ustvariti bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah na enoto vloženega dela, najpozneje ob dokončanju naložbe. – Šteje se, da je kmetijsko gospodarstvo gospodarsko vitalno, če na enoto vloženega dela, to je na 1 polnovredno delovno moč (v nadaljevanju: PDM) oziroma na 1 stalno zaposleno osebo, ustvari bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega, ki je v letu 2008 znašala 6.855,66 EUR. Vrednost proizvodnje se bo lahko prikazalo na dva načina in sicer z dejanskim prihodkom v primeru vlagateljev, ki vodijo knjigovodstvo po dejanskih prihodkih, in s pokritjem za ostale vlagatelje, ki ne vodijo takšnega knjigovodstva. – Izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb, oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb. – V primeru zahtevnih naložb mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni finančni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in še vsaj za nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev. – Kmetijsko gospodarstvo mora imeti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti že ob predložitvi vloge na javni razpis vsaj 1 stalno zaposleno osebo za polni delovni čas (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike). – Vlagatelj mora zagotavljati obseg dela iz naslova opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti vsaj v višini 1 polne delovne moči, od tega vsaj 0,5 PDM iz naslova opravljanja kmetijskih dejavnosti. Šteje se, da vlagatelj dosega 0,5 PDM iz kmetijskih dejavnosti, če vrednost prihodka iz kmetijskih dejavnosti predstavlja vsaj 3.427,83 EUR. To mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb, oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb. K osnovni kmetijski dejavnosti se šteje tudi osnovna kmetijska dejavnost, ki jo kmet opravlja kot dopolnilno dejavnost na kmetijah (reja perutnine, pridelava medu, ipd.). – Pri izračunu obsega dela upoštevamo lastno in najeto delovno silo na kmetijskem gospodarstvu. – Pri opredelitvi lastne delovne sile na kmetijskem gospodarstvu (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike) se upošteva samo osebe, ki so zaposlene pri nosilcu kmetijskega gospodarstva. Pri opredelitvi najete delovne sile, velja za 1 PDM oseba v aktivni življenjski dobi, ki ima za delo na kmetijskem gospodarstvu urejeno delovno razmerje za polni delovni čas. Pri izračunu občasno najete delovne sile se upošteva, da 1 PDM predstavlja 1.800 delovnih ur letno. – Pri opredelitvi lastne delovne sile na kmetiji se upošteva samo tiste osebe, ki so člani kmetije. To pomeni, da morajo biti člani enega ali več gospodinjstev, ki so prijavljena v okviru te kmetije in so vpisani v registru kmetijskih gospodarstev. Za 1 PDM velja oseba v aktivni življenjski dobi, ki za to dejavnost razpolaga vsaj z 1.800 delovnimi urami letno. Ne glede na to, pa izračunane vrednosti ne smejo preseči vrednosti po navedenih statusih in sicer: kmetijski zavarovanec/zavarovanka (1 PDM); ostali člani kmetije (0,5 PDM). – Pri opredelitvi najete delovne sile, velja za 1 PDM oseba v aktivni življenjski dobi, ki ima za delo na kmetiji urejeno delovno razmerje za polni delovni čas. Pri izračunu občasno najete delovne sile se upošteva, da 1 PDM predstavlja 1.800 delovnih ur letno. – Pri opredelitvi lastne delovne sile na kmetijskem gospodarstvu-skupni pašnik oziroma kmetijskem gospodarstvu-planina, se upošteva samo tiste osebe, ki so člani kmetijskega gospodarstva. To mora biti razvidno iz statuta skupnega pašnika oziroma planine, iz statuta registrirane agrarne skupnosti ali pa iz overovljene pogodbe med člani skupnega pašnika oziroma planine. Pri izračunu dela članov kmetijskega gospodarstva se upošteva, da 1 PDM predstavlja 1.800 delovnih ur letno, kar mora biti razvidno iz potrjenega letnega plana dela, pašnega reda ali drugega enakovrednega dokumenta. 5. Skladno s točko b prvega odstavka 26. člena uredbe 1698/2005/ES mora biti naložba usklajena s standardi Skupnosti, ki veljajo za takšno naložbo. Seznam minimalnih standardov Skupnosti za posamezno vrsto navedenih naložb iz poglavja III. tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. 6. Pri naložbah, katerih namen je usposobitev za izpolnjevanje novo uvedenega standarda za dobro počutje živali, ki je postal obvezen s 1. 1. 2007, se podpora lahko dodeli le naložbam v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke za prirejo mleka, mesa in jajc oziroma za nastanitev domačih živali. Mladim prevzemnikom, ki prejmejo podporo po ukrepu iz 22. člena Uredbe 1698/29005/ES, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe za usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti. 7. Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora, varstvu kulturne dediščine in varstvu okolja. V okviru tega javnega razpisa se podpirajo samo naložbe v novogradnjo zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih objektov in enostavnih objektov, po predpisih o graditvi objektov. 8. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo (to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene ter nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: – Vlagatelj mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj 10 let po končani naložbi. – Vlagatelj mora imeti overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov, k naložbi. – Določila prejšnjih dveh alinei ne veljajo v primerih, ko so lastniki oziroma solastniki nepremičnin člani kmetije. 9. Upravičenec je moral v tekočem letu v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu (zbirno vlogo) po predpisih, ki določajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike. V primeru, ko je vlagatelj mladi kmet, ki je prejel podporo v skladu z določili Uredbe, iz poglavja IV. Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in je prevzel kmetijo v času izven predpisanega roka iz prejšnjega stavka, se ta pogoj nanaša na prejšnjega nosilca kmetije. 10. Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije. 11. Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev, že prejel sredstva Evropske unije oziroma javna sredstva Republike Slovenije. 12. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene dokumentacije razvidni: – popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo, – ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis, – ločen popis del in stroškov za ostali del naložbe, za katera vlagatelj ne kandidira na razpis. 13. Vlagatelj mora imeti zaprto finančno konstrukcijo za priznani in nepriznani del naložbe. Podatki morajo biti razvidni iz tabele “Finančna konstrukcija celotne naložbe na kmetijskem gospodarstvu” iz Prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb (Poglavje V.2.3/3 Finančna konstrukcija celotne naložbe na kmetijskem gospodarstvu) oziroma iz Poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb (Poglavje 6.1 Delež javnega financiranja, viri in dinamika financiranja). 14. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnje prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada, ipd) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo. Ne glede na to, pa zgornje priznane vrednosti po posameznih vrstah objektov oziroma prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti na enoto, ki so določene v razpisni dokumentaciji. (GVŽ, m3, ipd). 15. Kmetijsko gospodarstvo vsaj še 5 let po zaključku naložbe ne sme zmanjševati skupnega obsega kmetijskih zemljišč v uporabi, glede na stanje ob oddaji zadnje zbirne vloge. 16. Kolikor naložbo uveljavlja kot mladi prevzemnik, je moral naložbo predvideti v poslovnem načrtu za pridobitev sredstev v okviru ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. 17. Vlagatelj ne sme biti v finančnih težavah. – Če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije. – Če je vlagatelj kmetija ali druga oblika kmetijskega gospodarstva, ki je fizična oseba, mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva poravnane vse obveznosti do države. 18. Vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na nosilca kmetijskega gospodarstva. Če je kmetijsko gospodarstvo vključeno v sistem DDV, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva zavezanec za DDV. IV/2. Specifični pogoji za dodelitev sredstev glede na vrsto upravičenih naložb a) Naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti, v izgradnjo pripadajočih vodnih virov in nakup namakalne opreme, ki lahko predstavlja samostojno naložbo 1. Vlagatelj mora razpolagati s pravnomočnim vodnim dovoljenjem za rabo vode za namakanje kmetijskega zemljišča, ki se nanaša na namakalni sistem. Kolikor se naložba nanaša na nakup namakalne opreme, ki je namenjena za rabo na velikem (državnem) namakalnem sistemu, potem mora vlagatelj razpolagati s pravnomočnim dovoljenjem za rabo vode najkasneje do zaključka naložbe. 2. Kadar gre za zamenjavo namakalne opreme, mora nova oprema za namakanje zagotavljati najmanj 25% manjšo porabo vode na enoto površine oziroma na vrsto kulture, kar mora biti razvidno iz tehnične specifikacije namakalne opreme, ki je predmet podpore. Kolikor naložba v novo opremo za namakanje terja tudi spremembo obstoječega namakalnega sistema, se ti dodatni stroški priznajo le, če so v skladu s predloženo dokumentacijo. b) Naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih 1. V okviru tega ukrepa se podpira naložbe v izgradnjo cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, ki leži na območju kmetijskega gospodarstva. 2. Predmet podpore so naslednje vrste naložb: – Izgradnja cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, s katero se kmetijsko gospodarstvo povezuje na javno infrastrukturo. – Izgradnja ostalih oblik cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskih gospodarstvih, skladno s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost. 3. Ne glede na določilo iz točke 1.b) tega poglavja pa se kot upravičeni strošek prizna tudi ureditev cestne ali vodovodne infrastrukture, ki leži na drugem kmetijskem gospodarstvu, kolikor je namenjena za služnostno uporabo kmetijskega gospodarstva, vendar pa pod naslednjimi pogoji: – pridobljeno mora biti soglasje lastnika tega zemljišča za služnostno uporabo cestne ali vodovodne infrastrukture in – služnost uporabe cestne ali vodovodne infrastrukture v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, mora biti vpisana v zemljiško knjigo oziroma mora biti podan predlog za vpis v zemljiško knjigo, najkasneje do zaključka naložbe. 4. Javne poti in ostala javna infrastruktura niso predmet podpore po tem ukrepu. c) Naložbe, namenjene uporabi obnovljivih virov energije za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih 1. V okviru tega ukrepa se podpira naložbe v uporabo obnovljivih virov energije na kmetijskih gospodarstvih za potrebe kmetijskega gospodarstva, od tega se mora vsa raba energije nanašati neposredno na lastno primarno kmetijsko pridelavo. 2. Kolikor namerava vlagatelj pri izvedbi naložbe uveljavljati višje priznane stroške iz naslova uporabe obnovljivih virov energije oziroma energetske varčnosti, mora priložiti elaborat gradbene fizike-toplotne zaščite z Izkazom toplotnih karakteristik stavbe, ki ga izdela pooblaščeni odgovorni projektant. 3. Naložbe, namenjene prodaji proizvedene energije iz obnovljivih virov energije, niso predmet podpore po tem javnem razpisu. V kolikor bi bilo ugotovljeno, da vlagatelj pred potekom petih let po zadnjem izplačilu sredstev del proizvedene energije iz obnovljivih virov prodaja drugim, mora vrniti vsa prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi, od dneva izplačila do dneva vračila. d) Naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi 1. Najnižja obtežba pašnika oziroma obore je 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin na območju celotne Slovenije, razen v kraškem območju (v okviru Območij s posebnimi omejitvami, v sklopu OMD območij 2. osi PRP 2007–2013), kjer je lahko najnižja obtežba pašnika oziroma obore 0,2 GVŽ/ha kmetijskih površin. 2. Pri določitvi obtežbe pašnika oziroma obore se glede na vrsto pašnih živali, upoštevajo količniki za pretvorbo ekvivalenta GVŽ, ki so navedene na obrazcu B zbirne vloge za leto 2009. Pri opredelitvi staleža drugih rejnih živali, se upoštevajo količniki, ki so navedeni v, Prilogi št. II/6 iz Seznama opravičljivih stroškov. 3. Vlagatelj mora k vlogi priložiti načrt pašnika oziroma obore s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, opisom tehnologije paše ter skico pašnika oziroma obore na orto foto posnetku GERKa. 4. Kolikor se naložba nanaša na skupni pašnik, mora biti skupni pašnik vpisan v registru skupnih pašnikov, ki ga vodi upravna enota. 5. Kolikor se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi nanaša na pašnik, ki posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. 6. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za travništvo ali živinorejo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista, ki je opravil nadzor), kot je opredeljeno v Dokazilu št. 5 v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. e) Prispevki v naravi, skladno z določili 54. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 1. Pri izvedbi naložbe se kot upravičen strošek prizna tudi prispevke v naravi upravičenca in sicer nudenje blaga ali storitev, za katere ni prejeto plačilo, ki bi bilo podprto z računi ali enakovrednimi dokumenti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – prispevki vključujejo zagotavljanje opreme ali surovin ali neplačanega prostovoljnega dela, – vrednost prispevkov je mogoče neodvisno oceniti in preveriti. 2. Prispevki v naravi v obliki zagotavljanja lastnih materialov vlagatelja (sadike večletnih rastlin in les) se priznata pod naslednjimi pogoji: – Vlagatelju se lastni les prizna kot upravičen strošek, če ima za posekani les pridobljeno odločbo Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka izbranih dreves, in sicer v višini tržne cene, ki velja za navedeno vrsto lesa ter potrdilo Zavoda za gozdove Slovenije, da je bil posek izbranih dreves tudi izvršen. Kot dokazilo se šteje kopija zapisnika o kontroli sečišča, ki je podpisan s strani pristojnega delavca Zavoda za gozdove Slovenije in ga mora vlagatelj predložiti ob predložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo. – Vlagatelju se lastne sadike večletnih sadnih rastlin priznajo kot upravičen strošek, če je registriran za vzgojo sadik večletnih rastlin (sadike sadnega drevja in jagodičja, trsne sadike ter sadike hmelja) in sicer v višini tržne cene, ki velja za tovrsten sadilni material oziroma v primeru sadik hmelja po ceni sadik, ki je navedena v Prilogi št. II/2 iz Seznama opravičljivih stroškov. 3. V primeru lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela, se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju porabljenega časa ter običajne urne ali dnevne postavke za opravljeno delo, po normativih, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Ne glede na to, pa se na 1 PDM ne prizna več kot 14.000 EUR vrednosti za opravljeno lastno (ročno in strojno) delo v obdobju 12-ih mesecev. 4. Ne glede na določila predhodne točke, pa prispevek v naravi v obliki lastnega dela ne sme presegati naslednjih vrednosti: – do vključno 20% upravičenih stroškov pri naložbah v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov in hmeljišč, naložb v prvo postavitev nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah (šparglji in artičoke, zelišča, drevesnice in matični nasadi) ter naložb v postavitev mrež proti toči ter opreme za zaščito proti pokanju in ožigu plodov (mreža in konstrukcija) pri jagodičju, – do vključno 10% upravičenih stroškov pri naložbah v novogradnjo objektov. 5. Kadar gre za kmetije, se strošek opravljenega dela prizna kot neplačano prostovoljno delo nosilca kmetije in drugih članov kmetije, če nosilec kmetijskega gospodarstva ob zahtevku za izplačilo priloži izjavo, da so bila dela izvedena v skladu s predloženim predračunom ter če je bil za opravljeno delo izveden neodvisni nadzor. Poleg tega obseg prispevka v naravi nosilca kmetije ali drugih članov kmetije ne sme presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je zanje vlagatelj opredelil v vlogi oziroma v poslovnem načrtu. 6. Prispevki v naravi ne smejo presegati 50% vseh upravičenih stroškov, za tiste naložbe, kjer se bo priznal prispevek v naravi. Ne glede na to, pa prispevek v naravi ne sme presegati z računi dokazljive vrednosti vseh upravičenih stroškov, za tiste naložbe, kjer se bo priznal prispevek v naravi. 7. Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se nahajajo v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. IV/3. Specifični pogoji za dodelitev sredstev glede na sektorje primarne kmetijske pridelave a) Naložbe na področju sadjarstva in vinogradništva 1. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov, vključno s prvo postavitvijo jagodišč (v nadaljevanju: naložba v trajni nasad sadovnjakov) se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitnih mrež proti ptičem, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. 2. Kadar gre za naložbe v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje intenzivnih nasadov jablan, razen nasadov jablan, ki so narejeni na terasah, se mora hkrati z naložbo izvesti tudi nakup in postavitev mreže proti toči na najmanj 90% neto površine nasada, ki je predmet naložbe. 3. Kadar gre za naložbe v trajne nasade sadovnjakov oziroma v postavitev mrež proti toči v vinogradih, mora vlagatelj preložiti načrt trajnega nasada, s tehničnimi rešitvami in popisom del in materiala ter skico trajnega nasada na orto foto posnetku GERKa trajnega nasada na katerega se naložba nanaša. 4. Kolikor gre za naložbo v trajne nasade sadovnjakov oziroma v postavitev mrež proti toči v vinogradih, ki se ne izvaja v okviru celotnega GERKa trajnega nasada, mora biti ob zaključku naložbe v okviru registra kmetijskih gospodarstev zavedena opomba, na kateri del GERKa trajnega nasada se ta naložbo nanaša. 5. Za ekstenzivni travniški sadovnjak se šteje vsak sadovnjak, za katerega so izpolnjeni pogoji, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007–2013. 6. Kot prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov se razume zamenjavo obstoječih sort s tržno bolj primernimi sortami ali pa sprememba tehnologije pridelave. 7. Kot tržno bolj primerne sorte se štejejo sorte, ki so navedene v veljavnem sadnem izboru Kmetijskega inštituta Slovenije oziroma sorte, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007–2013, kadar gre za ekstenzivne travniške sadovnjake. 8. Pri naložbah v prestrukturiranje intenzivnih obstoječih sadovnjakov in oljčnikov, se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti: – pečkarji: 16 let, – koščičarji: 12 let, – jagodičje (brez jagod): 15 let, – lupinarji: 33 let, – oljke: 33 let, – namizno grozdje: 25 let. 9. Pri naložbah v prestrukturiranje ekstenzivnih travniških sadovnjakov se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov ki so starejši od navedenih vrednosti: – slive: 20 let, – jablane: 40 let, – hruške: 40 let, – mešani nasadi: 30 let. 10. Pogoj iz prejšnjih dveh točk tega poglavja ne velja v primeru, ko je prestrukturiranje obstoječih sadovnjakov in oljčnikov posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se ne bodo sofinancirali po drugih predpisih. 11. Ob zaključku naložbe morata biti sadovnjak oziroma oljčnik, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, v evidenco GERK. 12. Prispevek v naravi vlagatelja pri naložbah v trajne nasade sadovnjakov, pri naložbah v postavitev mrež proti toči v vinogradih ter pri postavitvi namakalne opreme v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za sadjarstvo, oljkarstvo oziroma vinogradništvo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista, ki je opravil nadzor) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Prilogi št. II/2 iz Seznama opravičljivih stroškov. b) Naložbe na področju hmeljarstva 1. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča, (rušitvena dela, zemeljska dela), prva postavitev hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada. 2. V primeru prve postavitve oziroma prestrukturiranja je v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, dovoljeno saditi certificirane sadike A, certificirane sadike B, standardne sadike in sadike iz uradno pregledanih proizvodnih hmeljišč, ki so pridelane v Republiki Sloveniji ter certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije. Za sadike hmelja pridelane v Republiki Sloveniji mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije mora biti izdan rastlinski potni list iz katerega je razvidna kategorija sadik. 3. Kot prestrukturiranje hmeljišč se razume: – zamenjava obstoječih sort hmelja s tržno bolj primernimi sortami hmelja, oziroma – zamenjava obstoječega necertificiranega sadilnega materiala s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, oziroma – izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi, oziroma – sprememba tehnologije pridelave hmelja. 4. Kot tržno bolj primerne sorte hmelja se štejejo sadike sort hmelja, ki jih je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 5. Za zamenjavo obstoječega necertificiranega sadilnega materiala se šteje zamenjavo necertificiranega sadilnega materiala posajenega pred letom 2003 s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 6. Za izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi se šteje, če se obstoječi sadilni material, ki je starejši od vključno 12 let zamenja s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Obstoječi sadilni material je lahko mlajši od 12 let, če je prestrukturiranje posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov. 7. Ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le sadilni material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 8. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je prejel sredstva za nakup certificiranih sadik A, pridelanih v Republiki Sloveniji, se je z izjavo dolžan obvezati, da bo novi nasad najmanj pet let po zasaditvi vzdrževal vsaj kot standardni matični nasad in ga najmanj pet let po zasaditvi sadik prijavljal v uradno potrditev vsaj standardnega matičnega hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 9. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, sadi certificirane sadike B oziroma standardne sadike iz lastne pridelave, mora priložiti kopijo potrdila o potrditvi za certifikate sadike B oziroma kopijo potrdila o pridelavi standardnih sadik, ki jo je izdala ustrezna institucija. 10. Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja sadi sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča, se ne prizna stroškov nabave sadilnega materiala. Ne glede na to, pa mora nosilec kmetijskega gospodarstva za te sadike priložiti potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča. 11. Prispevek v naravi vlagatelja pri postavitvi namakalne opreme ter pri prvi postavitvi oziroma prestrukturiranju hmeljišč v obliki lastnega dela nosilca kmetijskega gospodarstva in drugih polnoletnih članov kmetije oziroma v obliki zagotavljanja lastnega materiala (leseni drogovi in lesena sidra ter sadike hmelja) se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za hmeljarstvo oziroma strokovni sodelavec specialist zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije oziroma Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista oziroma strokovnega sodelavca specialista, ki je opravil nadzor) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Prilogi št. II/2 iz Seznama opravičljivih stroškov. c) Naložbe na področju vrtnarstva (vrtnine, okrasne rastline in zelišča), poljedelstva in semenskega materiala kmetijskih rastlin 1. Kadar gre za naložbe na področju pridelave semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin se podpirajo samo naložbe v pridelavo certificiranega semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin. 2. V okviru naložb v ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljevanju: nasad trajnih rastlin), se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup sadik, stroški sajenja ter oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. 3. Vlagatelj mora za naložbe iz točke 2. c) tega podpoglavja priložiti načrt ureditve nasadov trajnih rastlin, s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, ter skico nasadov na orto foto posnetku GERKa, na katerem bo urejen nasad trajnih rastlin. 4. Prispevek v naravi vlagatelja pri naložbah iz točke 2. c) tega podpoglavja, v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvedejo kmetijski svetovalci, specialisti za vrtnarstvo in sadjarstvo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (podpis kmetijskega svetovalca, ki je opravil nadzor in žig območnega zavoda Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Prilogi št. II/2 iz Seznama opravičljivih stroškov. 5. Ob zaključku naložbe mora biti nasad trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v evidenco GERK v okviru registra kmetijskih gospodarstev. d) Naložbe na področju živinoreje 1. Kmetijsko gospodarstvo mora ob predložitvi vloge zagotoviti dovolj kmetijskih površin za porabo živalskih izločkov v skladu z predpisom o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha. Pri preračunu količine hranil v živinskih gnojilih, ki se pridobijo na leto pri reji posamezne vrste domačih živali se upošteva tabele iz priloge k predpisu o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. 2. Kolikor kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora vlagatelj zagotoviti, da ob zaključku naložbe ne bo presegel obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili v višini 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha. 3. Pri naložbi v novogradnjo hlevov mora biti minimalna hlevska površina za živali v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije žival in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja zaščite rejnih živali. e) Naložbe na področju pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic 1. Kadar gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo letno proizvodnjo vsaj 1500 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele, odločbo za odobritev vzrejališča v predhodnem letu in dovoljenje za proizvodnjo čebeljih matic v letu 2009, ki ju izda MKGP. 2. Kadar gre za naložbe v postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov) mora imeti čebelnjak kapaciteto za vsaj 20 proizvodnih panjev. 3. Kadar gre za nakup kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev, se strošek nakupa kontejnerjev šteje kot upravičen samo, če ima kontejner minimalno kapaciteto vsaj 12 panjev za proizvodne čebelje družine. 4. Kadar gre za naložbe v nakup prikolic za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev, se strošek nakupa šteje kot upravičen samo, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg. 5. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo plemenilnikov, se strošek nakupa ali lastne izdelave plemenilnikov šteje kot upravičen samo, če ima plemenilnik površino večjo od 2.000 cm2. 6. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave čebeljih panjev šteje kot upravičen samo, če ima AŽ panj vsaj 22 satov, oziroma če ima nakladni panj vsaj 30 satov. Do podpore v nakup čebeljih panjev so upravičena samo kmetijska gospodarstva, ki imajo ob predložitve vloge v lasti vsaj 20 čebeljih družin (upošteva se tisto število čebeljih družin, ki je bilo v Centralnem registru čebelnjakov javljeno kot zadnje pred objavo javnega razpisa). 7. Strošek lastne izdelave čebeljih panjev in plemenilnikov se šteje kot upravičen samo, če je oseba, ki jih je izdelala član kmetije in ima pridobljeno kmetijsko ali sorodno agroživilsko izobrazbo oziroma ima pridobljen certifikat NPK za čebelarja, kar mora biti razvidno iz priloženih dokazil iz razpisne dokumentacije k temu javnemu razpisu. 8. Upravičenec mora imeti registrirane vse čebelje družine v skladu s predpisano zakonodajo. IV/4. Obveznosti upravičenca 1. Prejemnik sredstev mora za naložbo, za katero je prejel podporo voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena v razpisni dokumentaciji, in jo mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev. 2. Upravičenec mora najkasneje v roku 30 dni od izdaje odločbe o pravici do sredstev pričeti s spremljanjem rezultatov gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po evropski metodologiji Farm Accountancy Data Network (v nadaljevanju: FADN) skladno z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja gospodarjenje na podlagi knjigovodstva po dejanskih odhodkih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. 3. Upravičenec je dolžan v skladu s predpisi, ki določajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike, oddati zbirno vlogo še najmanj 5 let po zadnjem prejemu sredstev po tem javnem razpisu. 4. Naložbena dejavnost, za katero prejemnik po tem razpisu prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb ali odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. V nasprotnem primeru je dolžan vrniti prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi, od dneva izplačila do dneva vračila. 5. Kot bistvene spremembe naložbene dejavnosti se štejejo spremembe, ki: a) vplivajo na njeno naravo ali pogoje izvajanja ali pa dajejo neupravičeno prednost kakemu podjetju ali javni organizaciji; b) izvirajo iz spremembe narave lastništva dela infrastrukture ali pa iz prenehanja, zmanjšanja obsega ali premestitve proizvodne dejavnosti v delu, ki se nanaša na prejeto podporo. 6. Prejemniku sredstev ni potrebno vrniti vseh že pridobljenih sredstev v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, ki jih določa 47. člen Uredbe 1974/2006/ES in v primeru kužne rastlinske bolezni, ki prizadene kmetove rastline. 7. Po določilih 47. člena Uredbe 1974/2006/ES se priznavajo naslednji primeri višje sile ali izrednih okoliščin: – dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo (velja za fizične osebe); – razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti; – huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva; – uničenje hlevov oziroma čebelnjakov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče, skladno z Zakonom o živinoreji (Ur. l. RS, št. 18/02); – kužna živalska bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del oziroma čebelje družine, skladno z Zakonom o živinoreji; – kužna rastlinska bolezen, ki prizadene kmetove rastline; – smrt prejemnika sredstev (velja za fizične osebe). 8. Za potrebe izvajanja ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, se kot izredna okoliščina priznava tudi pomor čebel, če do pomora čebel ni prišlo po krivdi vlagatelja. 9. O višji sili ali izrednih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezna dokazila v 10 delovnih dneh od dneva ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti. 10. Če se v obdobju, za katerega je bila prevzeta obveznost kot pogoj za odobritev pomoči, na drugo osebo prenese celotno kmetijsko gospodarstvo upravičenca ali le njegov del, ta druga oseba lahko prevzame obveznost za preostanek obdobja. Če oseba obveznosti ne prevzame, upravičenec povrne izplačano pomoč. 11. Prejemnik sredstev mora vse naložbe, za katere je prejel podporo po tem razpisu, označiti v skladu s Priročnikom za obveščanje javnosti in označevanje projektov za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013, ki je dosegljiv na spletni strani: www.mkgp.gov.si. 12. Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o projektu ter omogočiti kontrolo projekta na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom. 13. Prejemnik sredstev mora na zahtevo ARSKTRP poročati še pet let od prejema sredstev. V. Upravičeni stroški 1. Upravičeni stroški za naložbe iz poglavja III. predmet podpore javnega razpisa vključujejo: – stroške novogradnje nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme ter stroške novogradnje cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme; – pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in transport), prevoz in njihove montaže ali stroški izvedbe del na mestu samem (stroški materiala, transporta in opravljenih del); – pri nakupu opreme se priznajo tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces; – stroške prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov ter hmeljišč; – stroške prve ureditve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter stroške ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin; – nakup in postavitev mrež proti toči; – nakup in postavitev zavarovanih prostorov; – nakup namakalne opreme; – postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi; – stroške ureditve ogrevanja z obnovljivimi viri energije na kmetijskih gospodarstvih ter stroške v obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva; – prispevek v naravi; – nakup računalniške programske in strojne opreme za vodenje kmetijskega gospodarstva; – splošne stroške za izvedbo projekta, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta, v deležu upravičenih stroškov za naložbe iz naslova tega ukrepa, določenem v razpisni dokumentaciji, ki pa ne presegajo 15% vseh upravičenih izdatkov načrtovanih naložb iz naslova tega javnega razpisa. Upravičeni stroški so tudi stroški našteti v besedilu tega javnega razpisa. Upravičeni stroški so podrobneje določeni v dokumentaciji k temu javnemu razpisu. 2. Do podpore so upravičeni stroški naložb ter splošni stroški, ki nastanejo v obdobju od 1. 1. 2007, do preteka treh let od izdaje odločbe o pravici do sredstev. V primeru, ko je za posamezno naložbo bilo izvedeno plačilo v dveh ali več obrokih, se kot upravičen strošek štejejo samo plačani obroki z dokazilom o plačilih, po 1. 1. 2007. 3. Naložba ne sme biti zaključena pred izdajo odločbe o pravici do sredstev, kar mora biti razvidno iz predloženih dokazil o dokončanju naložbe. Kadar vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za več naložb v okviru ene vloge, potem se določilo iz prejšnjega stavka nanaša na vsako posamično naložbo. 4. V primeru naslednjih naložb: a) naložb v novogradnjo nezahtevnih objektov, b) naložb v novogradnjo enostavnih objektov, c) naložb, ki zadevajo le nakup opreme v objektih (mobilne in fiksne), d) naložb v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje trajnih nasadov, e) naložb v ureditev nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah; mora biti najmanj 25% vrednosti posamične naložbe izvedene po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. To mora biti razvidno iz priloženih dokazil ob vložitvi zahtevka za izplačilo. 5. Vsaka posamična naložba mora biti začeta že pred objavo tega javnega razpisa in realizirana v višini najmanj 10% vrednosti posamične naložbe (kot dokazilo za realizacijo naložbe se bodo upoštevali plačani računi), kar mora biti razvidno iz priloženih dokazil ob vložitvi zahtevka za izplačilo. Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). 6. Kot posamična naložba se štejejo vsi istovrstni upravičeni stroški, ki se nanašajo na isto alineo v seznamu naložb iz poglavja III. Predmet podpore javnega razpisa. 7. Vse naložbe vlagatelja v okviru iste vloge morajo biti končane pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. V okviru tega javnega razpisa, lahko vlagatelj vloži največ dva zahtevka. Kadar vlagatelj vlaga dva zahtevka, mora posamezni zahtevek zajemati posamezen predmet podpore v celoti in mora predložiti ustrezna dokazila, ki se zahtevajo glede zaključka tega dela naložbe. Ne glede na določilo predhodnega odstavka pa se pri naložbah v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje trajnih nasadov sadovnjakov in oljčnikov ter hmeljišč ter pri naložbah v nakup in postavitev mrež proti toči v sadovnjakih, oljčnikih in vinogradih, kot celota lahko štejejo naložbe na isti legi v okviru enega GERKa. 8. Kot dokončanje naložbe se štejejo: – uporabno dovoljenje v primeru novogradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov, po predpisih o graditvi objektov ter vključitev naložbe v uporabo, – vključitev naložbe v uporabo, kadar gre za novogradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, po predpisih o graditvi objektov. Kot dokazilo za vključitev naložbe v uporabo se šteje podpisana izjava upravičenca, potrjena z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podpisana od kmetijskega svetovalca specialista za posamezna področja, na katera se naložba nanaša. Izjavo ne sme potrditi ista oseba, ki je pripravila vlogo oziroma poslovni načrt za to naložbo, – vpis nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov ter hmeljišč v ustrezne registre, – vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine ter vpis oziroma predlog za vpis služnostne rabe cestne oziroma vodne infrastrukture v zemljiško knjigo, – vključitev opreme v proizvodni proces. Kot dokazilo za vključitev opreme v proizvodni proces se šteje podpisana izjava upravičenca, potrjena z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podpisana od kmetijskega svetovalca specialista za posamezna področja na katera se naložba nanaša. Izjavo ne sme potrditi ista oseba, ki je pripravila vlogo oziroma poslovni načrt za to naložbo. 9. Stroški za izvedbo naložb v gradnje objektov (datum plačila računov), ki bodo datirani pred datum pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za objekt, na katerega se nanašajo, ne bodo upravičeni do podpore. 10. Podpore se ne dodelijo za naslednje izdatke: – DDV, – obresti za dolgove, – plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu, – stroške tekočega poslovanja pri opravljanju dejavnosti (stroški vzdrževanja in najema, itd), – bančne stroške in stroške garancij, – stroške promocije. 11. Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb: – nakupi pravic kmetijske proizvodnje, – nakup živali, – naložbe na ravni trgovine izven podprtih dejavnosti, – nakup rabljene opreme, – naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih, – naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali, – preproste nadomestne naložbe, – rekonstrukcije objektov, po predpisih o graditvi objektov. Kot preproste nadomestne naložbe se štejejo naložbe, ki preprosto nadomestijo obstoječo zgradbo ali stroj ali njune dele z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25% ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije. Kot temeljno spreminjanje vključene narave proizvodnje ali tehnologije se šteje tudi usposobitev kmetijskega gospodarstva za izvajanje ekološke pridelave oziroma prireje, prilagoditev hlevov na zahteve dobrega počutja živali, zamenjava azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino ter naložbe namenjene obnovljivim virom energije ter učinkoviti rabe energije. Za nadomestno naložbo se ne šteje popolno rušenje najmanj 30 let starega kmetijskega poslopja in nadomestitev s posodobljenim poslopjem. VI. Merila za izbor Vsaka popolna in vsebinsko ustrezna vloga bo ocenjena na podlagi meril za izbor. Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! V primeru, da posamezno merilo ne bo opisano oziroma ustrezno utemeljeno z dokazili, se bo v tem delu vloga ocenila z minimalnim številom 0 točk. Na podlagi ocenitve projekta z merili za izbor bo projekt dosegel določeno število točk. Odobrile se bodo samo tiste vloge, ki bodo pri ocenjevanju prejele 20 točk ali več. VII. Finančni pogoji dodeljevanja sredstev 1. Finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je sledeča: od 40% do 60% se zagotovi iz javnih virov, od tega 3/4 zagotovi EU (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) in 1/4 zagotovi Republika Slovenija, od 40% do 60% zagotovi upravičenec. 2. Najvišja stopnja pomoči znaša do 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES, delež sofinanciranja znaša do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Kadar je upravičenec, ki uveljavlja podporo, mladi prevzemnik, delež sofinanciranja znaša do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih iz (i), (ii) in (iii) točke (a) odstavka 36. člena Uredbe 1698/2005/ES, oziroma do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev zunaj območij iz (i), (ii) in (iii) točke (a) odstavka 36. člena Uredbe 1698/2005/ES. 3. Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 EUR/vlogo, najvišji znesek dodeljene pomoči je 1.000.000 EUR na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 2007-2013 pridobi največ 2.000.000 EUR podpore. 4. Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe. Seznam najvišjih priznanih vrednosti za posamezno vrsto naložbe se nahaja v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. 5. Kadar gre za nakup opreme v objektih in druge strojne opreme, mora biti nabavljena oprema nova. Šteje se, da je navedena oprema nova, če je vlagatelj njen prvi zakoniti lastnik, kar mora biti razvidno iz ustreznih listin (garancijski list, servisna knjiga, ipd), ki sodijo k tej opremi. 6. Pri izvedbi naložb v prvo postavitev oziroma prestrukturiranju sadovnjakov in oljčnikov ter hmeljišč, pri postavitvi zaščite proti pokanju in ožigu plodov, mrež proti toči, pri naložbah v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi ter pri postavitvi namakalne opreme v lastni režiji vlagatelja, mora biti popis izvedenih del za navedene naložbe potrjen tudi s strani kmetijskega svetovalca specialista za živinorejo, sadjarstvo, oljkarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo oziroma strokovni sodelavec specialist zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. 7. V primerih, ko za posamezne vrste naložb niso opredeljene najvišje priznane vrednosti na enoto, mora vlagatelj pridobiti vsaj tri primerljive ponudbe različnih proizvajalcev oziroma izvajalcev del, ki jih mora priložiti zahtevku za izplačilo. 8. Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalni izvod računa, ki se upravičencu ne vrača ali overjeno fotokopijo tega računa; ter dokazila o plačilih (overjena kopija položnice oziroma blagajniškega prejemka ali originalno potrdilo banke o izvršenem plačilu), oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu (overjena kopija položnice oziroma blagajniškega prejemka ali originalno potrdilo banke o izvršenem plačilu), ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. ARSKTRP pri obravnavi zahtevkov za plačilo upošteva tudi določila 31. člena Uredbe 1975/06/ES. 9. Če je pri predložitvi zahtevka upravičenca za enostavne naložbe prišlo do povečanja vrednosti naložbe preko praga za enostavne naložbe (50.000 evrov upravičenih stroškov vseh načrtovanih naložb v okviru iste vloge brez DDV) zaradi dviga cen na trgu, ki je nastalo v obdobju od vložitve vloge do predložitve zahtevka za izplačilo sredstev, potem se šteje, da je vloga upravičena do izplačila podpore, če so izpolnjeni vsi ostali pogoji za izplačilo sredstev. 10. Za izplačila v tekočem letu morajo upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev poslati na ARSKTRP, od 1. 1. do 5. 10. tekočega leta v skladu z roki, opredeljenimi v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevki, poslani med 6. oktobrom in 5. novembrom tekočega leta, se zavržejo. Upravičenci lahko ponovno pošiljajo zahtevke od 6. novembra do 31 decembra tekočega leta. 11. Če upravičenec zahtevka za izplačilo sredstev ne predloži v roku, navedenem v odločbi o pravici do sredstev, mora že prejeta sredstva vrniti v osmih dneh od vročitve odločbe za vračilo sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. Upravičenec lahko pri zamudi zaradi objektivnih razlogov zahtevek ponovno vloži v rokih, ki veljajo za naslednje tekoče leto, če je za to pred iztekom prvotno določenega roka pridobil soglasje ARSKTRP. Kot objektivni razlog se poleg višje sile, pod pogojem določenem v petem odstavku 90. člena uredbe, štejejo tudi razlogi, na katere upravičenec ni mogel dejavno vplivati. 12. Razlogi za ta razpis, na katere upravičenec ni mogel dejavno vplivati so: neugodne vremenske razmere, zamude pri dobavi strojne ter transportne opreme, zamude pri dobavi sadik večletnih rastlin, nepredvidena gradbena dela, ki bistveno vplivajo na predvideni potek naložbe, smrt ali dolgotrajna delovna nezmožnost člana kmetije, ki predstavlja vsaj 0,5 PDM. 13. Vlagatelj mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. VIII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija za javni razpis za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, vsebuje: – Povabilo k oddaji vloge; – Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge; – Postopek za izbor upravičencev; – Merila in točkovalnik za ocenjevanje vlog; – Seznam upravičenih stroškov in najvišji priznani delež prispevka v naravi; – Seznam najvišjih priznanih naložbenih vrednosti na enoto glede na posamezne upravičene naložbe; – Prijavni obrazec: – Osnovni podatki o vlagatelju in naložbi (točke V.1, V.2 in V.3 iz razpisne dokumentacije) Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu z razpisno dokumentacijo. Informacije v zvezi z javnim razpisom je možno dobiti na ARSKTRP, tel. 01/580-77-92, od ponedeljka do četrtka od 8. do 15.30, v petek pa od 8. do 14.30. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov: aktrp@gov.si ali preko foruma, kjer bodo objavljeni tudi odgovori, na spletnih straneh www.arsktrp.gov.si ter www.mkgp.gov.si. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do vključno zadnjega dneva objave razpisa, na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP. IX. Rok in način prijave Vlogo je potrebno poslati s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana oziroma oddati na vložišču ARSKTRP (na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, ki ju označi pošta oziroma vložišče ARSKTRP), od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije, do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Zaprtje javnega razpisa stopi v veljavo z 0,00. uro naslednjega dne po objavi na spletnih straneh MKGP. Vloga se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, ki je dostopna na spletni strani ARSKTRP in MKGP, v skladu z zahtevami javnega razpisa. Sestavni deli vloge morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu. Na ovojnici vloge mora biti razviden datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, označen s strani pošte oziroma vložišča ARSKTRP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja za naložbo. Na ovojnici mora biti označeno: Ne odpiraj – Vloga na javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« enostavne naložbe / zahtevne naložbe (obkroži). Na ovojnico napišite KMG-MID številko vašega kmetijskega gospodarstva ter ime, priimek in naslov nosilca kmetije. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. X. Obravnava vlog in postopek odobritve Sredstva se dodelijo v skladu z odprtim javnim razpisom. Postopke za dodelitev in izplačila sredstev izvede ARSKTRP. ARSKTRP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila, do porabe razpisanih sredstev v okviru tega javnega razpisa oziroma najkasneje do 31. 1. 2010. Če je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev, ARSKTRP v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama prejetih vlog dve ali več vlog na ovojnici enak datum in čas (ura, minuta) oddaje, izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žrebanja so vlagatelji obveščeni pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na ARSKTRP. Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpiše na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge ter izžrebani listek takoj odda komisiji. O žrebanju se sestavi zapisnik. Podpišejo ga člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje in vlagatelji, če so prisotni. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP in jih tudi oceni. Po odprtju vloge se preveri njena popolnost. Vloga je popolna in se šteje za razumljivo, kadar so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je zahteva stranke jasna. Če so podatki iz vloge in prilog nasprotujoči, se vloga zavrne zaradi neizpolnjevanja pogojev. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora ARSKTRP v roku treh mesecev od vložitve vloge od vlagatelja pisno zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Rok za dopolnitev vloge je 30 dni, od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Dopolnjena vloga se uvrsti na konec seznama prejetih vlog. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje na vložišču ARSKTRP. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Če se med postopkom preverjanja pregleda popolnosti ugotovi, da vloga vsebinsko ni ustrezna, se zavrne. Po pozivu dopolnjena vloga se po vrstnem redu uvrsti na konec liste popolnih vlog in dobi zaporedno številko. Poziv k dopolnitvi vloge zaradi manjkajočega pečata, številk uradnih dokumentov ali evidenc, ne vpliva na uvrstitev na seznam prejetih ali popolnih vlog. Izpolnjevanje pogojev vloge se preverja po vrstnem redu uvrstitve na seznam popolnih vlog. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, se zavrnejo. Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril. Odobri se le tista vloga, ki preseže postavljeni prag minimalnega števila točk, do porabe sredstev javnega razpisa. Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja, sicer se vloga zavrne. Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP. Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v roku 15 dni od dneva njene vročitve. Pritožba se vloži pisno priporočeno po pošti ali odda na vložišču ARSKTRP. Če prejemnik sredstev ne izpolni obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev, ni upravičen do kandidiranja za sredstva iz ukrepov politike razvoja podeželja, razen za kmetijsko okoljske ukrepe in ukrepe izravnalnih plačil za območja z omejenimi dejavniki po predpisih Skupnosti o razvoju podeželja, naslednjih pet let od dneva zadnje obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Če prejemnik sredstev ne izpolni obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev v roku in v njem ne vloži zahtevka za izplačilo sredstev, mora morebitno že prejeta sredstva vrniti v osmih dneh od dneva vročitve odločbe o obveznosti vračila sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. Določilo prejšnjega odstavka ne velja, če je upravičenec pred potekom rokov o izpolnitvi obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev ali pred potekom rokov za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, obvestil ARSKTRP o podaljšanju rokov, ki so v skladu s pogoji javnega razpisa. Kadar prejemnik sredstva uporablja v nasprotju z namenom, za katerega so mu bila dodeljena, ali ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe PRP in odločbe o pravici do sredstev, ali je sredstva pridobil nezakonito na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, ARSKTRP izda odločbo, s katero zahteva vračilo izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. Če upravičenec/prejemnik sredstev v primeru višje sile ali izrednih okoliščin zamudi obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev glede rokov in predloži ustrezne dokaze v 10. delovnih dneh od dneva, ko je to zmožen storiti, ji ARSKTRP lahko podaljša rok, če bi bile s to spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev, ob smiselni uporabi 1. odstavka 54. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08). Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na ARSKTRP, ki sredstva izplača na transakcijski račun upravičenca, po opravljeni administrativni kontroli in nadzoru iz 114. člena Uredbe PRP. Nakazilo na transakcijski račun upravičenca pomeni, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, ARSKTRP o zahtevku odloči z odločbo. Zoper to odločbo pritožba ni dovoljena, mogoč pa je upravni spor. ARSKTRP lahko kadarkoli ugotavlja dejansko stanje upravičenca glede izpolnjevanja pogojev iz javnega razpisa. Administrativne kontrole in kontrole na kraju samem lahko izvaja tudi Organ upravljanja. Organ upravljanja je MKGP. V primeru kontrol se preveri znesek, ki se plača upravičencu na podlagi zahtevka. V kolikor zaradi neopravičljivega razloga višina zahtevka po predlogu vlagatelja za več kot 3% presega upravičeno višino zahtevka po izračunu ARSKTRP, se za razliko uporabi znižanje zneska, glede na navedbe 30. in 31. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006. Če se ugotovi, da je upravičenec namerno vložil napačen zahtevek, se zadevna dejavnost izključi iz podpore Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Poleg tega se upravičenec izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za zadevno in naslednje leto. Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma naziv podjetja in kraj), opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev, bodo objavljeni na spletni strani MKGP. Seznam INFO točk po Sloveniji za obveščanje in informiranje o ukrepih EKSRP Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!