Na podlagi 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) je Občinski svet Občine Tržič na 26. seji dne 10. 12. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo Centralne čistilne naprave Tržič (Uradni list RS, št. 120/08) v delu ureditvenega območja z oznako 16IP1 - Retnje - komunalno proizvodna cona - CČN (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Domplan d.d. Kranj, Bleiweisova 14, pod številko UD - 428 - 68/09 …… 2009. Okoljsko poročilo je izdelalo podjetje Marbo, d.o.o. Bled, Alpska cesta 43, Lesce, pod številko 42/1 - 2009 v juliju 2009 in dopolnjeno v septembru 2009.

OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

Na koncu 3. člena se doda nov odstavek:
S spremembami in dopolnitvami OPPN za gradnjo Centralne čistilne naprave Tržič v delu ureditvenega območja z oznako 16IP1 - Retnje - komunalno proizvodna cona - CČN je predviden iztok iz čistilne naprave na desni brežini Tržiške Bistrice. Skladno s spremembami iztoka očiščene vode iz CČN Tržič bodo izvedeni tudi posegi izven ureditvenega območja CČN: cevovod in kamnita zložba na lokaciji iztoka v Tržiško Bistrico in utrditev brežin.

Na koncu 4. člena se doda:
3. Posegi izven meja OPPN
1. Izven območja OPPN bo izveden iztok očiščenih voda iz CČN Tržič na desni brežini vodotoka Tržiška Bistrica s parcelno št. 872/1, k.o. Kovor, javno dobro - vodotok. Iztočni cevovod bo potekal tudi preko parcele št. 415, k.o. Kovor.

Drugi odstavek 5. člena se nadomesti z naslednjim:
Očiščena odpadna voda iz čistilne naprave bo odtekala v sprejemnik vodotok Tržiška Bistrica, ki je naravna vrednota državnega pomena (ev. št. 5475) - Tržiška Bistrica - od Pristave do izliva. Iztok vode v vodotok Tržiške Bistrice - naravna vrednota bo izveden v skladu z zahtevami, ki jih predpisujeta Zakon o ohranjanju narave in Zakon o vodah.
V šestem odstavku se Kovornik (Cikovec) zamenja z Tržiško Bistrico.

V 6. členu se v točki 1. Zazidalna zasnova doda nova alineja - ureditev iztoka v vodotok Tržiška Bistrica.
Na koncu 1. točke se doda še naslednji odstavek:
Ureditev iztoka v vodotok Tržiška Bistrica
Izpust očiščene vode v vodotok Tržiška Bistrica (parcelna številka 872/1 k.o. Kovor, javno dobro - vodotok) bo izveden na mestu določenem z Gauss - Krügerjevimi koordinatami X=132689, Y=445505 in Z= 448.00 m.n.m. Glede na prevodno sposobnost ter kakovostno in količinsko obremenitev vodotoka Tržiške Bistrice je potrebno izdelati elaborat oziroma preveritev količine izpustnih voda.
Brežine se uredijo tako, da se zagotovi njihova stabilnost. Na mestu iztoka se dno vodotoka utrdi z kamnita zložba - dimenzije kamnov ca. 50 cm.
V 2. točki se za prvim odstavkom doda naslednjo odstavek:
Območje med čistilno napravo in Tržiško Bistrico naj se preči tako, da bo izkop širok največ 3.00 m. Brežine vodotoka Tržiške Bistrice, ki bodo zaradi posega prizadete, se po končani gradnji utrdijo, zatravijo z avtohtonimi travami in zasadijo z avtohtono vegetacijo.

V 9. členu se na koncu doda nov odstavek:
Projektna rešitev ureditve iztoka v vodotok Tržiška Bistrica mora slediti sonaravnim ureditvam.

V 10. členu se zadnji stavek drugega odstavka zamenja z novim: Na tak način se uredi tudi iztok iz čistilne naprave v Tržiško Bistrico.

V 12. členu se zadnji odstavek 1. točke nadomesti z naslednjim: Očiščena odpadna voda nato iz merilnega mesta preko naprave za dezinfekcijo odteka v sprejemnik Tržiška Bistrica.

V 13. členu se doda peti odstavek, ki se glasi:
Območje iztoka očiščenih odpadnih vod poteka preko parcel št. 415 k.o. Kovor in preko parcele 872/1, k.o. Kovor, javno dobro - vodotok, parceli se nahajata izven ureditvenega območja CČN Tržič.

V 15. členu se na koncu drugega odstavka doda nov stavek: V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se detajlno obdela iztok očiščenih odpadnih vod iz CČN Tržič.

24. člen se v celoti ukine in nadomesti z novim.
1. Splošno
Na obravnavanem območju je tangirana naravna vrednota Tržiška Bistrica - od Pristave do izliva v Savo, kot geomorfološka, hidrološka in geološka vrednota državnega pomena (ev. št. 5475).
Rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje so podane v Okoljskem poročilu, ki ga je izdelal Marbo, Bled, v juliju 2009.
2. Varstvo zraka
Čistilna naprava bo v času obratovanja vir emisij vonjav, zato morata biti zrak iz mehanskega dela ČN in zrak iz dehidracije blata vodena v biofilter. V primeru, da se bodo pri delovanju ČN pojavlljale še razpršene emisije vonjav iz bazenov, se le-te prekrije.
Omilitveni ukrep (OU) za zmanjšanje vplivov v času gradnje.
Emisije prahu na gradbiščih je treba preprečevati v času gradnje z vlaženjem sipkih gradbenih materialov in makadamskih transportnih poti v suhem in vetrovnem vremenu. Preprečuje se raznos zemlje in blata iz gradbišča na prometnice s pokrivanjem odpadkov na kamionih v suhem in vetrovnem vremenu ter z mehanskim čiščenjem koles tovornih vozil preden zapustijo območje gradnje.
3. Varstvo voda
Ureditev struge Kovornika se izvede v sonaravni obliki - brez ravnih odsekov, iz neenakih radijev in neenakih odsekov med njimi. Širina struge se poenoti - predvsem zaradi preprečitve nadaljnjega zajedanja in nestacionarnosti toka.
Na delih, kjer trasa komunalne ureditve poteka v priobalnem pasu, se zagotovi najmanj 3,00 m odmik trase od zgornjega roba brežine, da bo omogočeno nemoteno izvajanje vzdrževalnih in sanacijskih del na vodotoku.
Ne slabša se kvalitete vode. Onesnaženo vodo se predhodno očisti. Temperatura vode se ne spreminja.
V območju površinskih voda je treba gradbena dela izvajati vedno v suhem, da se ne povečuje kalnost voda, kar se doseže z začasno delno in čim manj obsežno preusmeritvijo toka površinske vode, ki se povrne v obstoječe stanje po končanju gradbenih del.
Pri gradbenih delih je treba onemogočiti iztekanje cementnega mleka v vodno maso z vodotesno postavitvijo opažev. V času gradnje se lahko uporabljajo le redno pregledani in servisirani gradbeni stroji.
Če vodovod ne more biti zgrajen tako, da poteka minimalno 0,5 m nad kanalizacijskim omrežjem, je treba v vseh križanjih s kanalizacijskim omrežjem, vodovodno omrežje zgraditi v zaščitnih ceveh, da se prepreči eventualno onesnaženje pitne vode.
Vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima slepih rokavov in ne povzroča zastajanja vode, kar je lahko vzrok za zdravstveno neustrezno pitno vodo. Po rekonstrukcijah in večjih posegih v vodovodno omrežje je potrebna učinkovita dezinfekcija vodovodnega omrežja.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki izhajajo iz Naravovarstvenih smernic za OPPN za gradnjo CČN Tržič (ZRSVN, Ljubljana, junij 2009) in so priloga k temu odloku.
4. Varstvo naravne vrednote
Lokacija novega iztoka prečiščenih odpadnih vod iz čistilne naprave se nahaja na naravni vrednoti Tržiška Bistrica - od Pristave do izliva; Evid. št.: 5475; Zvrst: hidrološka,geomorfološka, geološka; Status: Naravna vrednota državnega pomena; Značilnosti in ocena stanja: Levi pritok Save s priobalnim pasom od Pristave do izliva v Savo. Naravna vrednota je dobro ohranjena.
Na območju naravne vrednote je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati tudi naslednje podrobnejše varstvene usmeritve:
Posegi na naravni vrednoti se izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma, da se v čim manjši meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
4.1. Hidrološka naravna vrednota
- Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
- Objekte in naprave za različne namene se na naravni vrednoti namešča oziroma se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode in hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka ter,da se bistveno ne spreminja vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
- Vodnogospodarska dela se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
- Ne slabša se kvalitete vode. Onesnaženo vodo se predhodno očisti. Temperature vode se ne spreminja.
- Na naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov.
- V obrežno vegetacijo se ne posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.
- Prod, pesek, mivka se z obrežja, prodišč, dna struge odvzema v količini in na način, da se ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo funkcionalne in vidne lastnosti naravne vrednote.
- Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z ureditvijo poti, mostov, galerij, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozoril in podobno, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena.
4.2. Površinska geomorfološka naravna vrednota
- Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
- Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje) se na naravni vrednoti izvaja tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
- Odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom, se ne odlaga ali skladišči na naravni vrednoti.
- Na naravni vrednoti se izvaja takšne športne in rekreacijske aktivnosti, zaradi katerih se bistveno ne spreminjajo fizične lastnosti naravne vrednote. Obiskovalci naravne vrednote naj se gibajo po poteh, če so le-te za ta namen urejene.
- Naravno vrednoto se uredi za obisk javnosti z ureditvijo poti, mostov, galerij, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozoril in podobno, vendar tako, da se bistveno ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter, da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena. Naravno vrednoto ali njen del, ki je posebej občutljiv na fizične učinke hoje, ki jih povzročijo obiskovalci, se uredi tako, da se onemogoči ogrožanje naravne vrednote. Na naravni vrednoti, katere obiskovanje in ogledovanje se prostorsko ne da omejiti ali se pričakuje, da omejitev ne bo učinkovita, se lahko obiskovanje in ogledovanje naravne vrednote ali njenega dela fizično onemogoči.
4.3. Geološka naravna vrednota
- Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena..
- Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje) se na naravni vrednoti izvaja tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
- Odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom, se ne odlaga ali skladišči na naravni vrednoti.
- Naravno vrednoto se uredi za obisk javnosti z ureditvijo poti, mostov, galerij, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozoril in podobno, vendar tako, da se bistveno ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter, da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena. Naravno vrednoto ali njen del, ki je posebej občutljiv na fizične učinke hoje, ki jih povzročijo obiskovalci, se uredi tako, da se onemogoči ogrožanje. Obiskovalce se usmerja na določene poti. Na naravni vrednoti, katere obiskovanje in ogledovanje se prostorsko ne da omejiti ali se pričakuje, da omejitev ne bo učinkovita, se lahko obiskovanje in ogledovanje naravne vrednote ali njenega dela fizično onemogoči.
- Z namenom preprečitve erozije, neugodnega delovanja zunanjih procesov in vegetacije se naravno vrednoto lahko fizično zaščiti (prekrije), odstrani vegetacijo in podobno.
4.4. Konkretne varstvene usmeritve
Na območju naravne vrednote je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve:
- Ohranja se obvodna vegetacija ob Tržiški Bistrici in v čim večji meri tudi ob potoku Kovornik. Ureditev Kovornika se izvede sonaravno, z uporabo avtohtonih skal in v čim bolj grobi izvedbi. N a tak način se uredi tudi iztok iz čistilne naprave v Tržiško Bistrico.
- Gradbena dela na gradbiščih naj večinoma potekajo le v dnevnem času od 6. do 18. ure oziroma v času dnevne svetlobe. Zaradi vplivnih območij habitatov živalske vrste mali podkovnjak - Rhinolophus hipposideros, na katerega ima poseg plana daljinski vpliv, je gradbena dela dovoljeno le izjemoma izvajati v mraku in nočnem času. Če je treba gradbena dela izvajati izjemoma tudi v nočnem času, je treba pri osvetljevanju gradbišča uporabljati le okolju prijazne svetilke, za katere je značilno naslednje: delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, mora biti enak o%; svetilka mora imeti poudarjen rumeni in rdeči spekter svetlobe, ki ne vsebuje UV spektra; svetilka mora biti neprodušno zaprta, tako da se žuželke ne morejo ujeti vanjo.
- Fasade tehnološke stavbe naj se ne osvetljuje z reflektorji. Za osvetljevanje ostalih površin naj se uporabljajo okolju prijazne svetilke s poudarjenim rdečim in rumenim spektrom, ki ne vsebujejo UV spektra. Delež svetlobe, ki seva navzgor, mora biti 0. Svetilke morajo biti nepredušno zaprte.
- V Tržiško Bistrico in njene brežine se ne nasipa odkopanega materiala in gradbenih odpadkov, vse se odvaža na za ta namen urejeno deponijo.
- Vsa infrastruktura (dostopna cesta do objekta CČN, elektrika, kanalizacijski vod in ostali predvideni vodi) naj se načrtuje v obstoječih koridorjih oziroma na območju tras obstoječih poti izven območja naravne vrednote.
5. Varstvo tal in podtalja
Zgornjo humusno plast se pravilno odstrani, deponira ter ponovni uporabi. Ves kanalizacijski sistem se zgradi v vodotesni izvedbi. Predpisan je ustrezen preizkus vodotesnosti zgrajene kanalizacije. Odtok iz utrjenih in parkirnih površin se ustrezno uredi, da je preprečeno onesnaževanje in iztok nevarnih snovi v podtalje in vode. Prostor cisterne kurilnega olja mora imeti zadovoljivo posodo iz nepropustnih materialov zaradi zadržanja tekočine ob eventuelnem razlitju. Na iztočnem kanalu iz čistilne naprave se predvidi jašek, kjer je mogoče odvzeti vzorec vode in zagotoviti kontrolo kvalitete vode v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07).
Za delavce gradbišča je potrebno napisati navodila za ukrepanje v primeru razlitja nevarnih snovi na gradbišču, ter priskrbeti ustrezne posode za zbiranje pobranih nevarnih odpadkov, ki nastanejo v primeru razlitja nevarnih snovi.
Tla prostora TP morajo biti urejena vodotesno, v obliki lovilne sklede ali z lovilnim jaškom, brez odtoka v tla, podzemne vode ali komunalno kanalizacijo. Volumen lovilne sklede ali lovilnega jaška mora po volumnu ustrezati volumnu največje količine nevarnih snovi, ki se lahko razlije.
Za skladiščenje nevarnih snovi, ki se uporabljajo pri čiščenju odpadne vode, je treba urediti skladišče za nevarne snovi v obliki lovilne sklede, vodotesno, odporno na vrsto skladiščenih kemikalij in brez odtoka
Mesto za prečrpavanje grezničnega mulja iz avtocistern v dotok CČN je treba urediti v obliki lovilne sklede, ki mora biti vodotesna in z urejenim iztokom na dotok CČN Tržič.
Vse dozirne posode za nevarne snovi morajo biti postavljene v ustrezne lovilne posode.
Pri umeščanju posegov v prostor je treba za varstvo tal upoštevati omilitvene ukrepe za vse objekte, po katerih se transportira odpadna voda in za vse objekte, v katerih se skladiščijo ali uporabljajo nevarne snovi tako, da se nevarne snovi lahko uporabljajo ali skladiščijo le v objektih, ki imajo urejena tla tako, da je onesnaževanje tal onemogočeno.
6. Varstvo pred hrupom
Dovoljena mejna raven hrupa na meji območja naprave je 48(dbA) ponoči in 58(dbA) podnevi. Vse rešetke za zajem zraka in odprtine za prezračevanje ventilatorjev in klimatskih naprav v objektih in prostorih s prisilnim prezračevanjem ali klimatizacijo so predvideni na jugozahodni fasadi upravne stavbe. V primeru, da bo za čiščenje odpadnega zraka iz prostorov mehanskega predčiščenja, dehidracije blata in skladišča blata predvidena biofilterna čistilna naprava, je potrebno ventilator čistilne naprave protihrupno zaščititi.
7. Odpadki
Za odlaganje komunalnih odpadkov se mora na gradbeni parceli urediti prostor s tipskimi zabojniki za odpadke, ki bo dostopen pooblaščeni organizaciji za odvoz.
Odpadke je potrebno odstraniti v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08). Urediti je potrebno ločeno zbiranje nevarnih odpadkov in predajo pooblaščenim zbiralcem.
V Tržiško Bistrico in njene brežine se ne nasipa odkopanega materiala in gradbenih odpadkov, vse se odpelje na za ta namen urejeno deponijo.
8. Omilitveni ukrepi za posege izven območja OPPN
Pri rekonstrukciji lokalne ceste za potrebe CČN Tržič je treba ohranjati posamezna drevesa, ki so ob cesti, ker so pomembna zlasti za ptice, zato je treba paziti, da se pri urejanju ceste ne poškoduje koreninski sistem markantnejših dreves.
V in ob strugo vodotokov ni dovoljeno odlaganje odpadkov, niti začasno v času gradnje. Začasna skladišča gradbenih odpadkov in gradbenih materialov je treba urediti izven varovalnih pasov vodotokov, vendar znotraj območja OPPN.
Struge potoka Kovornik ni dovoljeno zacevljati. Struga mora biti sanirana po principu sonaravnosti. Struga naj se sanira stopničasto v prečnem prerezu, za dno naj se uporabi substrat različne granulacije, kar bo omogočilo ohranitev pestrosti življenskega okolja in bo primerno za ponovno naselitev z organizmi iz gorvodnih predelov potoka

V 26. členu se na koncu doda četrta alinea, ki se glasi:
- ureditev iztoka v Tržiško Bistrico.

Priloge k spremembam in dopolnitvam OPPN so:
- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
- obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OPPN,
- povzetek za javnost,
- Okoljsko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje Marbo, d.o.o. Bled, Alpska cesta 43, Lesce, pod številko 42/1 - 2009 v juliju 2009 in dopolnjeno v septembru 2009.

Kartografski del sprememb in dopolnitev OPPN z mnenji in smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora je stalno na vpogled pri:
- Občini Tržič, Uradu za urejanje prostora,
- Upravni enoti Tržič, Oddelku za kmetijske, gospodarske in gradbene zadeve.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.