Na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 - uradno prečiščeno besedilo) in prvega odstavka 14. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter 105. točke Pravil službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 84/09) izdaja minister za obrambo
P R A V I L N I K
o službeni oceni
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) S tem pravilnikom se ureja službeno ocenjevanje pri opravljanju vojaške službe, vsebino in obliko službene ocene, kriterije ocenjevanja, postopke ocenjevanja in preizkusa službene ocene ter postopek izvajanja letnih razgovorov z vojaškimi osebami.
(2) Za službeno ocenjevanje civilnih oseb v Slovenski vojski se uporabljajo predpisi, ki veljajo za javne uslužbence.
2. člen
(vojaške osebe, ki se ocenjujejo)
S službeno oceno se ocenjujejo:
- vojaki, podčastniki, častniki, nižji in višji vojaški uslužbenci ter generali stalne sestave Slovenske vojske;
- slušatelji vojaških šol in kandidati za podčastnike in častnike v Slovenski vojski;
- vojaške osebe, ki opravljajo delo na delovnih mestih, za katera se v skladu z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 - uradno prečiščeno besedilo) šteje, da se na njih opravlja vojaška služba;
- vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe izven države;
- vojaki, podčastniki, častniki, nižji in višji vojaški uslužbenci, ki pogodbeno opravljajo službo v rezervni sestavi Slovenske vojske.
3. člen
(obseg in vrste službene ocene)
(1) Službena ocena obsega opisno in številčno oceno usposobljenosti in uspešnosti opravljanja vojaške službe na formacijski dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega, na podlagi rednega spremljanja njegovega dela v skladu s Pravili službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 84/09) in tem pravilnikom.
(2) Službena ocena je redna ali izredna.
(3) Redna službena ocena se izdela vsako leto najkasneje do 15. marca za preteklo leto, razen, če načelnik Generalštaba Slovenske vojske v skladu s 102. točko Pravil službe v Slovenski vojski, ne določi drugače.
(4) Izredna službena ocena se izdela po potrebi in po vsakokratni odločitvi poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote. Izredno službeno oceno je treba upoštevati pri izdelavi redne službene ocene. Izredna službena ocena se izdela zlasti v primerih, če je:
- vojaška oseba ali oseba, pristojna za službeno ocenjevanje, razporejena na drugo formacijsko dolžnost oziroma odhaja iz enote pred zaključkom letnega ocenjevalnega obdobja;
- vojaška oseba napotena v mednarodno operacijo ali misijo;
- vojaška oseba napotena na vojaško izobraževanje ali usposabljanje.
4. člen
(uporaba službene ocene)
Službena ocena se uporablja pri karierni poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu oziroma napredovanju v razredu ter napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Službena ocena se uporablja tudi pri odločanju o napotitvi na izobraževanje ali usposabljanje, o podaljševanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski, o razporejanju na drugo zahtevnejšo formacijsko dolžnost, podeljevanju priznanj in nagrad ter v drugih primerih, določenih s predpisi ali akti vodenja in poveljevanja.
5. člen
(ocenjevalna obdobja)
(1) S službeno oceno se ocenjuje vojaške osebe, če vojaško službo na formacijski dolžnosti za katero se ocenjujejo, opravljajo najmanj tri mesece. Če vojaška oseba opravlja vojaško službo na formacijski dolžnosti manj kot tri mesece, se uporablja zanjo zadnja službena ocena.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko je vojaška oseba imenovana ali razporejena na določeno formacijsko dolžnost ali z dnem vstopa v vojaško šolo.
(3) Če je bila vojaška oseba med letom prerazporejena na drugo formacijsko dolžnost, se jo oceni za opravljanje zadnje formacijske dolžnosti, ki jo je opravljala najmanj tri mesece, pri čemer se upoštevajo vse službene ocene, izdelane za tekoče leto oziroma ocenjevalno obdobje. Nadrejeni je ob razporeditvi vojaške osebe na drugo formacijsko dolžnost, dolžan izdelati redno ali izredno službeno oceno za opravljanje vojaške službe na formacijski dolžnosti pred razporeditvijo.
6. člen
(pristojnost za ocenjevanje)
(1) Za službeno ocenjevanje je pristojen poveljnik voda, njemu enake ali višje enote. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko za službeno ocenjevanje v posamezni enoti ali začasni sestavi oziroma določene vojaške osebe, pooblasti tudi druge vojaške osebe, če službenega ocenjevanja drugače ni mogoče opraviti. Vojaška oseba, ki je pristojna za službeno ocenjevanje, mora biti s tem seznanjena in usposobljena za službeno ocenjevanje.
(2) Pri službenem ocenjevanju vojakov, podčastnikov in nižjih vojaških uslužbencev sodeluje enotovni podčastnik. Enotovni podčastnik predhodno pridobi potrebne informacije in svetuje nadrejenemu, ki je pooblaščen za službeno ocenjevanje.
(3) Če je vojaški osebi nadrejena civilna oseba, je civilna oseba pristojna tudi za službeno ocenjevanje podrejene vojaške osebe. Civilna oseba vojaško osebo službeno oceni po kriterijih splošne ocene in ocene vodstvenih lastnosti. Oceno vojaške usposobljenosti in ocenjevanje uspešnosti pri opravljanju vojaške službe za tako vojaško osebo izdela po liniji poveljevanja nadrejena vojaška oseba ali vojaška oseba, ki jo za to pooblasti načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Nadrejena civilna oseba izdela tudi končno službeno oceno za podrejeno vojaško osebo.
(4) Vojaško osebo med opravljanjem vojaške službe izven države službeno ocenjuje vojaška oseba, ki ji je nadrejena po liniji poveljevanja med opravljanjem vojaške službe v državi. Pri tem upošteva pisno oceno nadrejenega, pri katerem vojaška oseba opravlja vojaško službo izven države.
(5) Program usposabljanja vojaških in civilnih oseb, pristojnih za službeno ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalec), določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
7. člen
(odgovornost ocenjevalca in varovanje osebnih podatkov)
(1) Ocenjevalec je odgovoren za objektivnost, pravičnost in točnost službenega ocenjevanja.
(2) Vojaške in civilne osebe, ki sodelujejo pri službenem ocenjevanju, morajo varovati osebne podatke, s katerimi so se seznanile pri izdelavi službenih ocen.
II. SLUŽBENA OCENA
8. člen
(vsebina službene ocene)
Službena ocena obsega:
- podatke o ocenjevanem, formacijski dolžnosti, ki jo ocenjevani opravlja in o ocenjevalnem obdobju;
- podatke o ocenjevalcu, ki izdeluje službeno oceno, njegovem činu in formacijski dolžnosti v vojaški organizaciji;
- opis delovnih zahtev, ki obsega naziv formacijske dolžnosti ter opis del in nalog določenih s formacijsko dolžnostjo, akti poveljevanja in letnim razgovorom;
- ocene po sestavinah in kriterijih;
- končno oceno in njeno utemeljitev.
9. člen
(sestavine službene ocene)
Službena ocena obsega naslednje sestavne dele:
- splošno oceno;
- oceno vojaške usposobljenosti;
- oceno vodstvenih lastnosti, ki se izdela samo za vojaške osebe, ki imajo pristojnosti in pooblastila v sistemu vodenja in poveljevanja.
10. člen
(splošna ocena)
(1) Splošna ocena je sestavljena iz ocen po kriterijih:
- strokovnosti;
- pravočasnosti;
- samostojnosti;
- ustvarjalnosti;
- natančnosti;
- zanesljivosti pri opravljanju dela;
- količine opravljenega dela;
- sposobnosti sodelovanja in delovanja v timu;
- organiziranosti pri izvajanju nalog;
- sposobnosti komuniciranja;
- odnosa do sredstev in virov;
- osebnega zgleda;
- etičnosti;
- motiviranosti;
- odgovornosti;
- vztrajnosti.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se oceni pri:
- strokovnosti - izvajanje nalog v skladu s predpisi, standardi, pravili in spoznanji stroke;
- pravočasnosti - izvajanje nalog v skladu z določenimi ali predpisanimi roki;
- samostojnosti - sposobnost samostojnega opravljanja nalog;
- ustvarjalnosti - sposobnost izvajanja nalog glede na razvijanje novih in uporabnih idej ter dajanje koristnih pobud in predlogov;
- natančnosti - sposobnost izvajanja nalog glede na pogostost napak in kvaliteto dela;
- zanesljivosti opravljanja dela - izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti in popolno ter točno prenašanje informacij;
- količini opravljenega dela - obseg opravljenega dela;
- sposobnosti sodelovanja in delovanja v timu - izvajanje nalog v smislu medsebojnega sodelovanja in skupinskega dela, odnosa do sodelavcev ter prenosa znanja in mentorstva;
- organiziranosti izvajanja nalog - opravljanje nalog v smislu organiziranega in načrtnega izkoriščanja delovnega časa glede na vsebino nalog, roke in prilagajanje nepredvidenim situacijam ter organiziranosti na formacijski dolžnosti;
- sposobnosti komuniciranja - sposobnost ustnega in pisnega izražanja o nalogah v zvezi z delom ter sposobnost izmenjave informacij z drugimi;
- odnosu do sredstev in virov - skrbnost, gospodarnost, pazljivost in namenskost njihove uporabe;
- osebnem zgledu - vpliv ocenjevanega na sodelavce in okolje s svojo urejenostjo, odnosom, dejanji in ravnanji ter spoštovanje Pravil službe v Slovenski vojski;
- etičnosti - spoštovanje določil Kodeksa vojaške etike v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 55/09) in splošnih etičnih načel;
- motiviranosti - stopnja motiviranosti vojaške osebe za kakovostno izvajanje nalog in sledenje ciljem vojaške organizacije;
- odgovornosti - stopnja čuta odgovornosti do vojaške organizacije, sodelavcev in nalog;
- vztrajnosti - stopnja vztrajanja pri doseganju in ohranjanju visokih standardov in učinkovitosti svojega dela ter ocena vztrajnosti pri izboljševanju stanja ali reševanju problemov na formacijski dolžnosti.
11. člen
(ocena vojaške usposobljenosti)
(1) Ocena vojaške usposobljenosti obsega ocene po naslednjih kriterijih:
- strelski usposobljenosti;
- splošni vojaški usposobljenosti;
- vojaški specialistični usposobljenosti;
- gibalni sposobnosti.
(2) Ocena strelske usposobljenosti iz prejšnjega odstavka obsega oceno rezultatov predpisanih streljanj z osebnim ali lahkim pehotnim orožjem ter s skupinskim orožjem rodu oziroma službe v skladu z navodili in programi za izvedbo streljanj različnih vrst v Slovenski vojski.
(3) Ocena splošne vojaške usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena obsega oceno poznavanja predpisov in dokumentov pomembnih za določeno formacijsko dolžnost, znanja osnov vodenja in poveljevanja, splošnih taktičnih znanj, vojaško teoretičnih in veščinskih znanj ter teoretičnih in praktičnih znanj pomembnih za posameznika.
(4) Ocena vojaško specialistične usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena obsega oceno poznavanja razvoja stroke in drugih znanj pomembnih za določeno formacijsko dolžnost, poznavanje standardnih operativnih postopkov in drugih standardov, teoretičnih in praktičnih oziroma veščinskih znanj o orožju, opremi in drugih sredstvih rodu oziroma službe, v katero spada formacijska dolžnost, ki jo opravlja ocenjevani ter ocene strokovnih računalniških, jezikovnih in drugih posebnih znanj.
(5) Ocena gibalne sposobnosti vojaške osebe iz prvega odstavka tega člena se določi s preverjanjem gibalne sposobnosti po navodilu za preverjanje in ocenjevanje gibalnih sposobnosti zaposlenih v Ministrstvu za obrambo, razporejenih na vojaške dolžnosti, kandidatov za pogodbene pripadnike rezervne sestave Slovenske vojske in kandidatov za poklicne pripadnike Slovenske vojske.
(6) Vojaka in vojaškega uslužbenca, ki še nima opravljenega temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja, se ne ocenjuje po kriteriju iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena. Duhovnikov v Slovenski vojski pa se ne ocenjuje po kriteriju iz prve alineje prvega odstavka tega člena.
12. člen
(preverjanje gibalnih sposobnosti in strelska usposobljenost)
(1) Vojaška oseba, ki se v tekočem letu iz neupravičenih razlogov ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti ali strelskega usposabljanja, se oceni z negativno službeno oceno.
(2) Upravičenost razlogov zaradi katerih se vojaška oseba ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti ali predpisanih streljanj, presoja neposredno nadrejeni na podlagi uradnih listin ali drugih dokazil, ki jih mora predložiti vojaška oseba.
(3) Vojaška oseba, ki se udeleži preverjanja gibalnih ali predpisanih streljanj, pa ne doseže minimalnih predpisanih rezultatov, se pri posameznem ali obeh kriterijih, oceni z negativno oceno, ki se upošteva pri izračunu aritmetične sredine ocene vojaške usposobljenosti. V tem primeru službena ocena ne more biti višja od ocene dober. Če vojaška oseba tudi v drugem zaporednem ocenjevalnem obdobju ne doseže minimalnih predpisanih rezultatov, se oceni z negativno službeno oceno.
(4) Vojaške osebe, ki iz upravičenih razlogov nimajo ocenjene strelske usposobljenosti ali ocene gibalnih sposobnosti, po teh kriterijih dobijo vrednost nič, ki se upošteva pri izračunu aritmetične sredine ocene splošne vojaške usposobljenosti.
(5) Negativna ocena iz splošne vojaške usposobljenosti, pomeni tudi negativno službeno oceno.
13. člen
(ocena vodstvenih lastnosti)
(1) Ocena vodstvenih lastnosti je sestavljena iz ocen po kriterijih:
- avtoritete;
- integritete;
- voditeljstva;
- sposobnosti izvajanja funkcij poveljevanja;
- preudarnosti.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se oceni pri:
- avtoriteti - stopnjo formalne in neformalne avtoritete, ki se izraža v ugledu ali vplivu, ki ga ima ocenjevani;
- integriteti - sposobnost ocenjevanega, da pooseblja visoke moralne standarde ter da vrednote, ki jih pričakuje od podrejenih spoštuje in pooseblja tudi sam;
- voditeljstvu - vpliv ocenjevanega na podrejene tako, da razumejo smisel odrejenih nalog, jih usmerja in motivira za uresničevanje poslanstva in nalog Slovenske vojske;
- sposobnosti izvajanja poveljevanja - stopnjo znanj in veščin, ki so potrebne za izvajanje funkcij načrtovanja, organiziranja, poveljevanja in kontrole;
- preudarnosti - sposobnost presojanja, objektivnost, razsodnost in premišljenost pri odločanju, dodeljevanju nalog ter uporabi razpoložljivih virov za uresničevanju poslanstva in nalog Slovenske vojske.
14. člen
(povprečne ocene)
(1) Povprečne ocene, ki se uporabljajo pri službeni oceni so odličen (5), zelo dober (4), dober (3), zadovoljiv (2) in negativen (1).
(2) Odlična ocena pomeni odlično opravljeno delo, ki je visoko nad pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.
(3) Zelo dobra ocena pomeni zelo dobro opravljeno delo, ki je nad pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.
(4) Dobra ocena pomeni dobro opravljeno delo, ki je v skladu s pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.
(5) Zadovoljiva ocena pomeni zadovoljivo opravljeno delo, ki je delno pod pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.
(6) Negativna ocena pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, ki je v celoti pod pričakovanji v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju, glede na kriterije ocenjevanja.
(7) Ocena posamezne sestavine službene ocene iz 9. člena tega pravilnika se določi z aritmetično sredino ocen po predpisanih kriterijih. Končna službena ocena se določi z aritmetično sredino ocen vseh sestavin službene ocene.
(8) Službena ocena odličen se zaključi, če je povprečna ocena 4,50 in več, ocena zelo dober 3,50 in več, ocena dober 2,50 in več, ocena zadovoljiv 1,50 in več in za oceno negativno, če je povprečna ocena manj kot 1,50. Pri tem se upošteva tudi določbe 12. člena tega pravilnika.
(9) Kot službena ocena se pri slušateljih vojaških šol, kandidatih za podčastnike in častnike za obdobje, ko posameznik obiskuje šolo, šteje ocena dosežena na šoli.
(10) Službena ocena se izdeluje na obrazcu, objavljenem v prilogi 1 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
15. člen
(izdelava službene ocene, verifikacija in hramba)
(1) Ocenjevalec izdela službeno oceno in jo pošlje v verifikacijo nadrejenemu. Nadrejeni verificira službeno oceno s podpisom, če se z njo strinja. V kolikor se z izdelano službeno oceno ne strinja, utemelji svojo odločitev v VI. delu obrazca objavljenega v prilogi 1 tega pravilnika. V tem primeru ocenjevalec ponovno izdela službeno oceno. Če nadrejeni tudi nove službene ocene ne verificira, jo spremeni in o tem seznani podrejenega. Ta službena ocena je dokončna.
(2) Kot nadrejeni iz prejšnjega odstavka se šteje nadrejeni po liniji poveljevanja. V primeru, ko je ocenjevalec načelnik Generalštaba Slovenske vojske, je nadrejeni minister za obrambo.
(3) Vojaško osebo se po izdelani in verificirani službeni oceni z njo seznani. Ocena, s katero vojaška oseba ni seznanjena ali je ni verificiral višji nadrejeni, ni veljavna. Vojaška oseba je seznanjena z oceno, ko jo podpiše. V primeru odklonitve podpisa se naredi uradni zaznamek, kar predpostavlja, da je bila vojaška oseba seznanjena s službeno oceno.
(4) Službene ocene se hranijo v personalni mapi vojaške osebe. Na zahtevo vojaške osebe se lahko izdela kopija njene službene ocene.
16. člen
(pritožbeni postopek)
Postopek pritožbe zoper službeno oceno je urejen s Pravili službe v Slovenski vojski.
III. LETNI RAZGOVOR
17. člen
(letni razgovor)
(1) Letni razgovor predstavlja podlago za izvedbo službenega ocenjevanja.
(2) Letni razgovori se opravijo na začetku ocenjevalnega obdobja. Letni razgovor se vedno opravi, ko vojaška oseba začne opravljati vojaško službo na novi formacijski dolžnosti. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko določi drugačen rok, do katerega morajo biti opravljeni letni razgovori.
(3) Z letnim razgovorom se vojaški osebi določi cilje in ključne naloge, doseganje delovne uspešnosti ter druge elemente v ocenjevalnem obdobju.
(4) Zapis letnega razgovora se izdela v dveh izvodih in se med ocenjevalnim obdobjem hrani pri ocenjevalcu in ocenjevani vojaški osebi. Po zaključku ocenjevalnega obdobja se en izvod hrani v personalni mapi vojaške osebe, tako da se pripne k izdelani službeni oceni.
(5) Zapis vsebine letnega razgovora se opravi na obrazcu, ki je določen v prilogi 2 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
(prehodno obdobje)
(1) Za ocenjevanje vojaških oseb, ki jim je napredovalno obdobje za napredovanje v plačne razrede pričelo teči v obdobju pred začetkom izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 - uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 58/08, 80/08, 48/09 in 91/09) in pred začetkom uporabe Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08 in 91/08), se v obdobju do začetka uporabe Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, uporabljajo predpisi, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, skladno s kriteriji iz osmega in devetega odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede.
(2) V primeru, ko se službena ocena vojaške osebe, pridobljena v napredovalnem obdobju pred začetkom izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in ocena, pridobljena na podlagi ovrednotenja iz prejšnjega odstavka razlikujeta, se upošteva ocena, ki je za vojaško osebo ugodnejša.
(3) Za napredovanje v plačnem razredu se službena ocena zadovoljivo, pridobljena pred začetkom uporabe tega pravilnika, točkuje z dvema točkama, ocena dobro s tremi točkami in ocena odlično s petimi točkami. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje.
19. člen
(službena ocena in poviševanje)
V postopku poviševanja v činu oziroma napredovanju v razred se službena ocena prav dobro, izdelana po kriterijih za ocenjevanje službene ocene pred uveljavitvijo tega pravilnika, šteje kot odlična ocena.
20. člen
(službene ocene za leto 2009)
Službene ocene za leto 2009 se izdelajo v skladu s tem pravilnikom v rokih, ki jih določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske, pri čemer se upošteva tudi roke za napredovanje v plačnih razredih.
21. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem začetka uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o službeni oceni (Uradni list RS, št. 111/03 in 34/04).
22. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-34/2009-8
Ljubljana, dne 6. januarja 2010
EVA 2009-1911-0009
dr. Ljubica Jelušič l.r.
Ministrica
za obrambo