Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 17. člena Statuta Občine Miren Kostanjevica (Uradni list RS, št. 112/07) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na seji dne 21. 12. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju opuščene gramoznice »Primorje d.d. Ajdovščina« v Mirnu (Uradno glasilo št. 6/2000, Uradni list RS, št. 79/06), spremembe in dopolnitve je izdelala družba KREADOM d.o.o.
Spremembe in dopolnitve obsegajo spremembe v posameznih členih odloka in spremembe v grafični prilogi odloka.

Drugi odstavek 3. člena se spremeni tako, da glasi:
»Območje zajema v celoti parcele št. 15/19, 15/21, 15/18, 15/23, 15/24, 15/22, 892/3, 892/2, 12/11, 12/12, 12/9, 12/10, 892/12, 892/13, 892/14, 14/3, 14/2, 13/5, 892/11, 892/6, 892/10, 892/7, 892/17, 892/16, 892/8 in dele parcel št. 892/15, 13/2, 892/4, 12/3 in 12/7, vse k.o. Miren.«

Iz druge alinee 4. člena se črta besedilo »z obstoječimi proizvodnimi objekti«
Sedma alinea 4. člena se spremeni tako, da glasi:
»– funkcionalna površina »D« obsega zahodni del območja med severno brežino gramoznice in severnim robom območja urejanja.«
V zadnjem stavku 4. člena se črta besedilo »v merilu 1:1000«, doda pa se besedilo: »in je objavljena skupaj z odlokom.«

Drugi odstavek 5. člena se spremeni tako, da glasi:
»Funkcionalne površine »A«, »B« in »C« so namenjene gradnji za potrebe proizvodnih, obrtnih in servisnih dejavnosti, na teh površinah so dopustne gradnje objektov, podpornih zidov, infrastrukture ter zunanje ureditve za dejavnosti v gramoznici. V bližini transformatorske postaje je dopustna postavitev konstrukcije z enotno oblikovanimi usmerjevalno-reklamnimi tablami za potrebe dejavnosti na območju gramoznice.«
Za prvim stavkom drugega odstavka 5. člena se besedilo, ki glasi:
»Kolikor bodo objekti na severnem delu funkcionalne površine »A« in na severovzhodnem delu funkcionalne površine »C« (vzhodno od namišljenega podaljška interne poti proti severu) izkoristili možnost fizične – višinske navezave na površino ob državni cesti, je temu potrebno prilagoditi tudi program v severnem delu zgornjih etaž, primerne so trgovske, storitvene, poslovne in podobne dejavnosti, ki vključujejo ponudbo za zunanje obiskovalce. Gradnja za potrebe naštetih dejavnosti je možna tudi v sklopu funkcionalne površine »E«.
Na severnem delu funkcionalne površine »A« je poleg naštetih možno tudi umeščanje gostinske dejavnosti, pri čemer bruto tlorisna površina vseh gostinstvu namenjenih prostorov ne sme presegati 190 m2.«
Iz besedila tretjega odstavka 5. člena se črta navedba »E«.

Na koncu 6. člena se doda odstavek, ki glasi:
»Investitor je v primeru predvidenega temeljenja na pilotih v sklopu geomehanskega poročila za gradnjo objekta dolžan v poročilu obdelati morebitne vplive izvedbe pilotov na bližnje objekte in če je potrebno predvideti omilitvene ukrepe. Pri izvajanju pilotiranja je dolžan z meritvami preverjati morebitno škodo na sosednjih objektih, kar ne velja v primerih, ko meritev lastniki sosednjih objektov ne dovolijo.«

Uvodno besedilo 7. člena se spremeni tako, da glasi:
»Pri izdelavi projektne dokumentacije za objekte na funkcionalnih površinah »A«, »B«, »C« in »E« je potrebno upoštevati naslednje regulacijske elemente:«
Druga alinea 7. člena se spremeni tako, da glasi:
»– odmiki stavb od roba cestnega telesa interne poti bodo v začetnem severnem delu poti (do prvega ovinka) znašali najmanj 10 m, sicer pa najmanj 8 m.«
Tretja alinea 7. člena se spremeni tako, da glasi:
»– odmiki novopredvidenih nestanovanjskih objektov od stanovanjskih hiš, zgrajenih do julija 2000, bodo znašali najmanj 30 m.«
Peta alinea 7. člena odloka se spremeni tako, da glasi:
»– objekti, razen ograj in zidov, morajo biti od parcelnih mej med gradbenimi parcelami oddaljeni vsaj 4 m, ob soglasju lastnika sosednje parcele ter upoštevanju požarnovarstvenih predpisov se ta razdalja lahko zmanjša na 2 m,«.
Iz zadnje alinee 7. člena se črta besedilo »vendar je faktor izrabe zemljišča pri velikosti ravnega dela parcele pod 2000 m2 lahko največ 0,3.«
Na koncu člena se doda novi alinei, ki glasita:
»– faktor pozidanosti zemljišča največ 0,5, pri čemer se pri izračunu upošteva ravni del parcele po izgradnji podpornega zidu, opredeljenega v 19. členu odloka,
– v primeru funkcionalne navezave objektov na severnem delu funkcionalne površine »A« in severovzhodnem delu funkcionalne površine »C« v smeri proti državni cesti faktor pozidanosti zemljišča največ 0,5, upoštevajoč celotno zemljišče objekta.

V 8. členu se drugi odstavek spremeni tako, da glasi:
»Maksimalna dopustna višina objektov, merjena od urejenega dvorišča do zgornjega zaključka konstrukcije, vključno z morebitnimi napravami za izkoriščanje sončne energije, znaša na funkcionalnih površinah »B« in »C« praviloma 10,5 m, na funkcionalnih površinah »A« in »E« pa praviloma 8,5 m.
Za oblikovanje in maksimalne višine objektov na funkcionalnih površinah »B« in »C« veljajo tudi naslednje omejitve:
– streha je lahko ravna. škatlasta in zakrita z atiko v kolikor sega do višine 8,5 m nad koto dvorišča,
– naprave za izkoriščanje sončne energije in naprave, ki povzročajo hrup (npr. ventilatorji) lahko segajo največ do 10.5 m nad koto dvorišča,
– streha lahko sega do višine največ 10,5 m nad koto dvorišča, vendar v tem primeru ne sme biti škatlasta (lahko je ločna, dvokapna, enokapna, sestavljena iz več delov različno visokih ravnih ali drugače oblikovanih streh) in ne sme biti zakrita z atiko.
Maksimalna dopustna višina objekta na severnem delu funkcionalne površine »A« je lahko izjemoma večja od 8,5m pod naslednjimi pogoji:
– da je objekt deloma funkcionalno vezan na površino ob državni cesti,
– da streha objekta ni zasnovana škatlasto in da ob obodu streha ni zakrita z atiko,
– da najvišji del strehe objekta vključno z elementi za izkoriščanje sončne energije in napravami, ki povzročajo hrup (npr. ventilatorji) sega največ 10,5 m nad koto urejenega spodnjega dvorišča objekta,
– da najnižji del strehe sega največ 8,5 m nad koto urejenega spodnjega dvorišča objekta.«

V prvem stavku 9. člena se črta besedilo »s horizontalnimi zaključki«.
V 9. členu se črtata drugi in tretji odstavek, doda se nov drugi odstavek, ki glasi:
»Objekti oziroma pripadajoče zunanje ureditve na severnem delu funkcionalne površine »A« in na severovzhodnem delu površine »C« lahko na brežino in površino ob državni cesti posegajo le pod pogojem, da je program v zgornji etaži ali delu zgornje etaže dostopen za obiskovalce s severne strani ter da je severni del objekta s poudarkom na fasadi vzdolž državne ceste oblikovan estetsko, na način objekta javne oziroma splošne rabe, oblikovanje v smislu skladiščnih ali proizvodnih fasad je v tem primeru prepovedano.«

10. člen se spremeni tako, da glasi:
»Na funkcionalni površini »D« je v ustreznem odmiku od roba brežine, ki ga določi geomehanik, poleg gradnje javne infrastrukture dovoljena gradnja nekaterih enostavnih in nezahtevnih objektov, in sicer:
– od enostavnih objektov: nadstreška, enoetažnega pritličnega objekta s tlorisno površino do 4 m2, utrjenega dvorišča, urbane opreme razen montažnih sanitarnih enot,
– od nezahtevnih objektov: drvarnice, ute, lope, pločnika in kolesarske steze, ograj.
Na funkcionalni površini »E« je dopustna:
– rekonstrukcija obstoječega gospodarskega poslopja, povečava poslopja ali novogradnja za stanovanjsko, gospodarsko, poslovno, trgovsko ali obrtno dejavnost pri čemer je lahko višinski gabarit največ P+1, razširitev oziroma novogradnja objekta pa ne sme segati v prostor med linijo severne fasade obstoječega objekta in državno cesto, v primeru dejavnosti v objektu mora dejavnost izpolnjevati pogoje po IX. poglavju tega odloka in upoštevati tudi ostale omejitve iz V. poglavja tega odloka,
– postavitev usmerjevalnih tabel pod pogojem, da ne ovirajo preglednosti cestnega priključka.
– v odmiku vsaj 10 m od državne ceste gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov razen pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, objektov za oglaševanje
Na funkcionalni površini »F« je dopustna:
– gradnja javne infrastrukture (rekonstrukcija poti, javna parkirišča, pešdostop, ureditev mesta za zbiranje odpadkov).
Na funkcionalni površini »G« je v ustreznem odmiku od roba brežine, ki ga določi geomehanik, poleg gradnje javne infrastrukture dovoljena gradnja nekaterih enostavnih in nezahtevnih objektov, in sicer:
– od enostavnih objektov: nadstreška, enoetažnega pritličnega objekta s tlorisno površino do 4m2, utrjenega dvorišča,
– od nezahtevnih objektov: drvarnice, ute, lope, ograj.
V varovalnem pasu državne ceste je postavljanje tabel, napisov ali drugih objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje ter oglaševanje prepovedano.«

Tretji odstavek 11. člena se spremeni tako, da glasi:
»Vsaka parcela mora imeti možnost neposrednega priključevanja na dostopno pot in prometne površine ustreznih dimenzij urejene skladno s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06) ter Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08). Priključki morajo biti urejeni tako, da dovoz ne zasede celotne dolžine oziroma širine parcele. Obračanje tovornih vozil mora biti zagotovljeno v okviru posamezne gradbene parcele ob možni uporabi delov skupne dostopne poti za obračanje v primeru, da tehnologija zahteva vzvratno pozicijo vozila pri nakladanju.«
Zadnji odstavek 11. člena se preoblikuje in dopolni tako, da glasi:
»Normativi za minimalno potrebna parkirna mesta za osebna vozila so:
– za proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti: 1PM/zaposlenega v izmeni + vsaj 3PM za obiskovalce, če se v objektih vrši neposredna prodaja še dodatno 1PM/30 m2 koristne površine prodajnega prostora, vendar ne manj kot 2PM,
– za skladišča: 1PM/100–120 m2 bruto površine ali na 1 zaposlenega v izmeni,
– za dejavnosti osebnih storitev: 1PM/30–50 m2 koristnih etažnih površin, vendar ne manj kot 2PM,
– za poslovne dejavnosti: 1PM/30–50 m2 koristnih etažnih površin
– za trgovine: 1PM/30–40 m2 koristne prodajne površine, vendar ne manj kot 2PM,
– za gostinske dejavnosti: 1PM/5 sedežev, vendar ne manj kot 2PM.
V primeru skupnega parkirišča za različne dejavnosti se ob izračunu potrebe po parkiranju upošteva izmenična uporaba parkrnih prostorov in v tem primeru mora zmogljivost parkirišč pokriti le največje potrebe po istočasnem parkiranju.«
Na koncu 11. člena se doda odstavek, ki glasi:
»Projekti za gradbeno dovoljenje morajo vsebovati:
– preglednostne trikotnike v situaciji prometne ureditve,
– prikaz ustreznih radijev glede na načrtovano merodajno vozilo,
– grafični prikaz (tloris in prečni prerezi) prečkanja in priključevanja infrastrukturnih vodov, ki tangirajo cestno telo,
– v primeru začasnih priključkov na državno cesto za funkcionalne površine »A« in »C« vse ukrepe za varnost priključkov na dostopno pot, ustrezno dimenzioniranje in signalizacijo glede na obstoječe stanje ter prikaz končnega stanja po izgradnji obvozne ceste.«

Na koncu 12. člena se doda odstavek, ki glasi:
»Na vseh parcelah je za lastne potrebe objektov dopustna izvedba rešitev za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Možna je tudi namestitev zbiralnikov sončne energije na strehe objektov za potrebe proizvajanja energije za zunanje porabnike. Kolikor je v projektu za gradbeno dovoljenje predvidena toplotna črpalka z uporabo podtalnice, je k projektu potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za okolje in prostor.«

17. člen se spremeni tako, da glasi:
»Ogrevanje objektov je možno z uporabo vseh obnovljivih virov energije, plinastih goriv, tekočih goriv, od trdnih goriv pa z uporabo peletov in lesne biomase. V primeru uporabe tekočih goriv mora investitor pridobi projektne pogoje in soglasje Ministrstva za okolje in prostor.
Morebitna priključevanja na bodoče plinovodno omrežje bodo reševana po izgradnji le-tega.«

Za četrtim odstavkom 19. člena se doda nov odstavek, ki glasi:
»Investitorji so dolžni na lastnih parcelah vzdolž skrajno zahodnega roba in vzdolž južnega roba interne poti zasaditi drevored, pri čemer morajo upoštevati potrebne odmike od infrastrukture in izbrati drevesa z neagresivnimi koreninami.«
Sedmi odstavek 19. člena se spremeni tako, da glasi.
»Ureditev zunanjih deponij in postavitev tehnoloških naprav ni dopustna na funkcionalni površini »E«, na severnem delu funkcionalne površine »A« in na isti površini v pasu 10 m ob dostopni cesti.«
Za osmim odstavkom 19. člena se doda nov odstavek, ki glasi:
»Gradnja podpornih zidov, ki so potrebni zaradi višinskih razlik med posameznimi gradbenimi parcelami, je dopustna na parcelnih mejah, višina zidu lahko koto višjega terena presega za največ 0,5 m. Gradnja podpornih zidov, ki so potrebni zaradi višinskih razlik med interno dostopno cesto in površinami gradbenih parcela je dopustna v minimalnem odmiku 0,75 m od cestnega telesa poti, višina zidov lahko koto višjega terena presega za največ 0,5 m.«

V 20. členu se izraz »lokacijskega ali enotnega dovoljenja« nadomesti z izrazom »gradbenega dovoljenja«, izraz »lokacijske dokumentacije« pa nadomesti z izrazom »projektne dokumentacije«.

22. člen se spremeni tako, da glasi:
»Hrup, ki ga bodo v sklopu funkcionalnih površin »A«, »B« in »C« locirane dejavnosti povzročale proti sosednjim območjem, ne sme presegati ravni, dovoljene za območja III. stopnje varstva pred hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08).«

23. člen se spremeni tako, da glasi:
»Zrak, ki se bo izpuščal v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09).«

Zadnji odstavek 24. člena se spremeni tako, da glasi:
»Pred izpustom tehnoloških vod v fekalno kanalizacijo bo potrebno vode očistiti do zahtevane stopnje in urediti odvod skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).«

Prvi stavek četrtega odstavka 28. člena se spremeni tako, da glasi: »Pred novogradnjo objektov na funkcionalnih površinah »A«, »B« in »C«, razen v primeru programske povezave severnega dela funkcionalne površine »A« in severovzhodnega dela funkcionalne površine »C« s površino ob državni cesti, bo potrebno zasaditi in zatraviti brežine oboda gramoznice ter zgraditi zid višine 1 m med brežinami in ravnimi deli gramoznice.«
Na koncu 28. člena se doda nov odstavek, ki glasi.
»Do pričetka uporabe krožišča obvoznice oziroma celotne obvozne ceste mimo Vrtojbe je za potrebe gradnje na funkcionalni površini »A« in severovzhodnem delu funkcionalne površine »C« (vendar le pod pogojem, da se objekti funkcionalno vežejo na državno cesto) možno urediti začasni priključek za osebna vozila na državno cesto. Začasni priključek mora imeti vse elemente kasnejšega cestnega priključka na slepi krak sedanje državne ceste. Kot stalni priključek se lahko prične uporabljati šele po pričetku uporabe celotne trase obvozne ceste mimo Vrtojbe.«

V tretjem odstavku 30. člena se besedilo v oklepaju dopolni z besedicama »balkoni, terase«.
Za prvim stavkom tretjega odstavka 30. člena se doda besedilo, ki glasi: »Manjši odmiki so možni tudi od parcele transformatorske postaje s predhodnim soglasjem upravljalca postaje. V primeru predhodno pridobljenega soglasja upravljalca ceste so v sklopu severnega dela funkcionalnih površin »A«, »C« in »E« izjemoma možne gradnje v odmiku od državne ceste, manjšem od 15 m.«
Peti odstavek 30. člena se črta, na njegovo mesto se zapiše nov peti odstavek, ki glasi:
»V primeru, da bodo objekti na severnem delu funkcionalne površine »A« in na severovzhodnem delu funkcionalne površine »C« izkoristili možnost fizične – višinske navezave na površino ob državni cesti za navedene lokacije:
– ni potrebno upoštevati določil o obveznem naklonu brežin kakor tudi ne obveznosti gradnje podpornega zidu med brežino gramoznice in ravnim delom parcel, ampak se lahko teren na mestu brežine oblikuje s podpornimi zidovi oziroma zidovi objektov, objekti v tem primeru lahko posegajo na območje brežine,
– je med objektom na severnem delu funkcionalne površine »A« in objektom na severovzhodnem delu funkcionalne površine »C« ob upoštevanju požarnovarnostnih in drugih predpisov možna gradnja v minimalnem odmiku 2 m od parcelne meje,
– je med objektom na severnem delu funkcionalne površine »A« in objektom na severovzhodnem delu funkcionalne površine »C« v pasu 30 m od sedanje državne ceste možna gradnja dovoznih ploščadi na nivoju zgornjega dvorišča do parcelne meje.«

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.