Na podlagi 7. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba podrobneje določa kriterije in pogoje za dodeljevanje državnih pomoči ter način uveljavljanja ugodnosti iz 5. in 6. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09; v nadaljnjem besedilu: zakon).

Pri izvajanju te uredbe se upoštevajo merila in kriteriji Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES).

(1) »Zavezanec« po tej uredbi je davčni zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09 in 96/09) ali po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09).
(2) Izraza »oprema« in »neopredmetena sredstva« imata pomen kot ga določata Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakon o dohodnini.
(3) Izrazi »malo«, »srednje« in »veliko podjetje« imajo pomen, kot ga določa Priloga 1 Uredbe 800/2008/ES.
(4) Za »začetno investicijo« se šteje vzpostavitev novega obrata, širitev obstoječega obrata, diverzifikacija izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki, bistvena sprememba proizvodnega procesa v obstoječem obratu.
(5) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo pomen, ki ga določajo predpisi o dodeljevanju državnih pomoči.

Zavezanec ne more biti upravičen do ugodnosti iz 5. in 6. člena zakona, če je po stanju na zadnji dan obdobja, za katerega se sestavlja davčni obračun, naslovnik neporavnanega dolga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije Evropske unije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom.

Upravičeni stroški iz prvega in drugega odstavka 5. člena zakona so bruto plača in prispevki delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in za zavarovanje za starševsko varstvo, uvedeni v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.

Davčna olajšava za zaposlovanje iz prvega odstavka 5. člena zakona, ki se uveljavlja v obliki zmanjšanja davčne osnove za 70 odstotkov stroškov prikrajšanega delavca, se nanaša na obračunane stroške bruto plače povečane za obvezne prispevke delodajalca za prikrajšanega delavca.

(1) Za prikrajšanega delavca se šteje vsaka brezposelna oseba, ki:
– je najmanj šest mesecev prijavljena v vsaj eni evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) ali
– ni dosegla stopnje srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega izobraževanja ali splošnega srednjega izobraževanja ali
– je starejša od 50 let ali
– živi sama ter ima enega ali več vzdrževanih članov, kar pomeni, da sama skrbi za enega ali več otrok, ki so mlajši od 26 let, če se redno šolajo, ali katerih zakonec je brezposeln, ali
– se bo zaposlila v dejavnosti (gospodarskem sektorju), v kateri je neravnovesje med spoloma za vsaj 25 odstotkov višje od povprečnega neravnovesja v vseh gospodarskih sektorjih v Republiki Sloveniji, ali
– je pripadnik etnične manjšine.
(2) Zaposlitev prikrajšanega delavca pri zavezancu mora predstavljati neto povečanje števila zaposlenih v primerjavi s povprečjem v zadnjih 12 mesecih. Upravičene izjeme predstavljajo primeri nadomestitve izpraznjenih delovnih mest zaradi prostovoljnega odhoda, nezmožnosti opravljanja dela, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa, starostne upokojitve in zaradi izredne odpovedi iz krivdnih razlogov na strani delavca, razen iz razloga negativne ocene poskusnega dela.

(1) Do pomoči je upravičen zavezanec, ki s prikrajšanim delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali prikrajšanega delavca zaposli najmanj za dobo 12 mesecev. Olajšava se lahko uveljavlja največ za prvih 12 mesecev po zaposlitvi.
(2) V primeru, da pred potekom 12 mesečnega obdobja delavec odpove delovno razmerje, lahko zavezanec uveljavlja olajšavo le za čas dejanskega dela delavca pri zavezancu. V primeru, da zavezanec odpove delavcu delovno razmerje pred potekom 12 mesečnega obdobja, ni upravičen do uveljavljanja davčne olajšave za zaposlovanje. Pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči zavezancu v primerih prekinitve delovnih razmerij se uporablja četrti odstavek 40. člena Uredbe 800/2008/ES.

Najvišji dovoljen znesek državnih pomoči, dodeljenih v skladu s 5. členom zakona, znaša 50 odstotkov stroškov plače posameznega delavca, obračunanih za posamezno leto.

Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v skladu s prvim odstavkom 6. člena zakona v višini 70 odstotkov investiranega zneska, vendar ne več kot 30 odstotkov upravičenih stroškov naložb. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja lahko poveča za 10 odstotnih točk, za mala podjetja pa za 20 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta.

Oprema in neopredmetena sredstva se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejelo državno pomoč. Olajšava se lahko uveljavlja le za sredstva, ki se amortizirajo. Kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih. Sredstva morajo biti pripoznana kot opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva podjetja in morajo vsaj pet let ostati v velikem podjetju in tri leta v malem ali srednjem podjetju, ki je prejelo državno pomoč.

Davčna olajšava za investiranje po tej uredbi se lahko sešteva z drugimi pomočmi, namenjenimi spodbudam za investiranje, vključno s pomočmi de minimis, vendar le do najvišjega dovoljenega zneska regionalnih državnih pomoči. Najvišji dovoljeni znesek državnih pomoči, dodeljenih v skladu s 6. členom zakona, je določen v 4. členu Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08 in 17/09).

(1) Zavezanec uveljavlja davčne olajšave v davčnem obračunu.
(2) Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za zaposlovanje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti tudi obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje, ki je skupaj z metodologijo za izpolnjevanje obrazca določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za investiranje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti tudi obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje, ki je skupaj z metodologijo za izpolnjevanje obrazca določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Delodajalec uveljavlja povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije v skladu z drugim odstavkom 5. člena zakona z vlogo, ki jo vložijo pri pristojni območni službi zavoda v 30 dneh po preteku drugega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prikrajšanim delavcem. Obrazec vloge je določen v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(2) O vlogi iz prejšnjega odstavka odloča zavod z odločbo, izdano v upravnem postopku.
(3) Delodajalec lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena že v 30 dneh po preteku prvega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prikrajšanim delavcem, vendar mora sredstva, prejeta na podlagi te vloge, kasneje vrniti, če traja zaposlitev prikrajšanega delavca manj kot dve leti.

(1) Zavezanec mora za znesek izkoriščene davčne ugodnosti povečati davčno obveznost:
– če je bila davčna olajšava uveljavljena na podlagi neresničnih podatkov,
– če je ugotovljena neupravičenost do državne pomoči ali
– če je zavezanec že prejel pomoč za isti namen.
(2) Znesek iz prejšnjega odstavka, za katerega mora zavezanec zaradi neupravičenega uveljavljanja davčne olajšave povečati davčno obveznost, je enak zmanjšanju davčne obveznosti pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti zaradi uveljavljanja olajšave v vseh letih uveljavljanja, vključno z obrestmi, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) Zavezanec mora znesek pomoči v obliki povrnjenih prispevkov delodajalca vrniti v proračun Republike Slovenije v 30 dneh od poziva zavoda na vračilo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila dalje:
– če je bila pomoč dodeljena na podlagi neresničnih podatkov,
– če je ugotovljena neupravičenost do državne pomoči ali
– če je zavezanec že prejel pomoč za isti namen.
(4) Za postopke iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

Zavezanec nakaže znesek iz tretjega odstavka prejšnjega člena na ustrezen vplačilni račun v skladu s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 138/06, 117/07, 120/07, 11/08, 41/08, 76/08, 124/08 in 32/09).

(1) Nadzor nad uveljavljanjem davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje, ki jih zavezanec uveljavlja v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, opravlja Davčna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in zakonom, ki ureja davčno službo.
(2) Za nadzor nad povračilom prispevkov delodajalcem je pristojen zavod.
(3) Podatki o dodeljenih državnih pomočeh za ukrepe iz zakona se evidentirajo v centralni bazi podatkov o dodeljenih državnih pomočeh, v skladu s priglašenimi shemami državnih pomoči.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2010.