Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Laško na 21. redni seji 16. 12. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo »Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje Taborje II. Laško (KS11) (v nadaljevanju spremembe in dopolnitve ZN 2006), ki jih je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. SDZN28/06 in so sestavni del tega odloka. Spremembe in dopolnitve ZN 2006 so v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Laško (Uradni list RS, št. 86/01, 98/02).

V 1. členu Odloka o zazidalnem načrtu za območje Taborje II. Laško (KS11) (Uradni list RS, št. 20/91) se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Taborje II. Laško (KS11) (projekt št. 57-A/87-89-RC Planiranje Celje d.o.o.,) se spremenijo in dopolnijo po projektu, ki ga je pod št. ZN28/06 izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica«.

Za 1. členom odloka se doda nov 1.a člen, ki se glasi:

Spremembe in dopolnitve ZN 2006 vsebujejo naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE«.

Meja območja sprememb in dopolnitev zazidanega načrta 2006 meji na severozahodni strani z obstoječim gozdom in travnikom, na jugozahodni strani z obstoječo stanovanjsko pozidavo naselja.
Velikost območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta znaša: cca 8.812,00 m2.
Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta 2006 vključuje zemljišča:
– severni kare »I«: parc. št. 52, 51/2, 51/1, 49/1d, 546/1, k.o. Laško
– južni kare »I«: parc. št. 120/1, 119/1, *239/2, 121/3, k.o. Reka
d – pomeni delno.
Izven območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta poteka izvedba priključitve območja na električno, kanalizacijsko, telefonsko, plinovodno omrežje in kabelski razdelilni sistem. Območje priključevanja, dograjevanja obstoječega omrežja poteka po parcelah št.: 116, 124/11, 124/25, 114/2, 115/2, 116, 115/2, 119/3, 121/6, 124/32, 124/3, 124/2, k.o. Reka.

V 3. členu odloka se za četrtim odstavkom dodajo novi peti in šesti odstavek, ki glasijo:
»Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 znotraj meje ureditvenega območja so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov.
Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 znotraj meje ureditvenega območja so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti,
– gospodarski objekti,
– oporni zidovi,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura),
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
– zelene površine«.

V 4. členu odloka se koncu besedila doda novo besedilo, ki glasi:
»Na območju sprememb in dopolnitve ZN 2006 se pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav naslednji:
a) za stanovanjske objekte kare »I«.
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri vzhod zahod, ob upoštevanju gradbene linije in odmika od sosednjega zemljišča,
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjati min. razmerje med stranicami 1:1,2. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov,
– vertikalni gabarit: max K + P + N, ali K + P + M,
– kolenčni zid: pri terasasti zasnovi etaž max. do 1.60 m, pri klasični pa do 1.20 m,
– konstrukcija: klasična – zidana ali kombinacija klasične in montažne,
– streha: dvokapnice, enokapnice, ravne ali večkapnice z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega ½ površine osnovne strešine. Naklon strehe bo 20–35º, prekrita bo s kritino rdeče ali temne barve. Pri nizkih naklonih je kritina pločevina. Strehe nad svobodno oblikovanimi volumni so lahko ravne, polkrožne, večkapne ter manjšega naklona kot osnovna strešina,
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– osvetlitev podstrešja: strešna okna in/ali frčade,
– zunanja ureditev parcele: manipulacijske površine se tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi. Ograje so max. višine do 1.70 m, zasajene oziroma postavljene na parcelno mejo razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
b) za stanovanjske objekte kare »II«
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji,
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjati min. razmerje med stranicami 1:1,2. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov,
– vertikalni gabarit: max K + P + M,
– kolenčni zid: max. do 1.20 m,
– konstrukcija: klasična – zidana ali kombinacija klasične in montažne,
– streha: simetrične in asimetrične dvokapnice, enokapnice, ravne ali večkapnice z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega ½ površine osnovne strešine. Naklon strešine bo 20–35º, prekrita bo s kritino rdeče ali temne barve. Pri nizkih naklonih je kritina pločevina. Strehe nad svobodno oblikovanimi volumni so lahko ravne, polkrožne, večkapne ter manjšega naklona kot osnovna strešina,
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– osvetlitev podstrešja: strešna okna in/ali frčade,
– zunanja ureditev parcele: manipulacijske površine se tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi. Ograje so max. višine do 1.70 m, zasajene oziroma postavljena na parcelno mejo razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
c) za območje obstoječih objektov kare »II«
Na skrajnem zahodnem delu kareja »II« je območje, kjer stoji stanovanjska hiša in gospodarski objekt. Pri novogradnjah za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje veljajo enaki pogoji, ki so navedeni za stanovanjske objekte kareja »II«, razen lege objektov. Lokacija objekta se določi v projektni dokumentaciji z upoštevanjem določenega odmika od sosednjih parcel ter pogojev upravljavca prometnega omrežja glede ureditve dovoza in priključevanja na javno cesto.
d) za gradbeno inženirske objekte
Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine in parkirišča so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovana ali asfaltirana,
– ograja je lesena ali v obliki žive meje, višine max. do 1.70 m, zasajena oziroma postavljena na parcelno mejo razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.«

Za 5. členom odloka se doda nov 5.a člen, ki se glasi:

Za območje sprememb in dopolnitev ZN 2006 je predvidena nova parcelacija, ki je prikazana v grafični prilogi št. 7.
Dovoljen odmik zidu stanovanjskih objektov od sosednjih parcelnih mej je 4.00 m, od vozišča javnih cest pa 2,50 m pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti. Kolikor niso poslabšane bivalne razmere, so ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča dovoljeni in z upoštevanjem požarno-varstvenih in obrambnih predpisov dovoljeni manjši odmiki.
Gradnja gradbeno inženirskih objektov (parkirišče, zunanjih stopnic, manipulacija, ograja, oporni zid, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) je dovoljen do parcelne meje.
V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za čista stanovanjska območja predlagan naslednji kriterij za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo:

+------------------------+--------------------+----------------+
|Namenska raba parcele   |Faktor zazidanosti  |Faktor izrabe   |
|za gradnjo              |(z)                 |(i)             |
+------------------------+--------------------+----------------+
|čista stanovanjska      |        0,4         |      1,2       |
|območja                 |                    |                |
+------------------------+--------------------+----------------+

Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele za gradnjo.
Faktor izrabe gradbene parcele (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele za gradnjo, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim.
Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1 : 1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.

Za 7. členom odloka se dodajo novi 7.a, 7.b, 7.c, 7.č, 7.d, 7.e, 7.f, 7.g in 7.h členi, ki glasijo:

Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo za izvedbo prometnega omrežja naslednji pogoji:
Predvidena je rekonstrukcija obstoječe ceste za Svetino na severno stran na širino vozišča 5.00 m z enostranskim hodnikom za pešce širine 1.20 m. Za zavarovanje terena območja kareja »I« je na severni strani vozišča ceste za Svetino predvidena izvedba opornega zidu višine do 1.70 m, v območju cone preglednosti cestnih priključkov pa je dovoljena višina opornega zidu do 0.70 m.
Stanovanjski objekti kareja »I« ter stanovanjski objekti severnega dela kareja »II« se bodo preko posameznih cestnih priključkov navezovali na javno pot.
Na območju kareja »II« je predvidena izvedba nove stanovanjske ceste širine vozišča 3.00 m z obojestranskimi bankinami 0.5 m.
Od novega priključka ceste na Svetino do prvega predvidenega objekta je predviden potek z 15,5 % padcem, naprej pa se niveleta dviguje z 12,5 % vzponom in se od zadnjega obravnavanega objekta nato nadaljuje z 4,9 % vzponom. Niveleta je v zadnjem delu prilagojena nadaljevanju dovozne ceste za morebitne dodatne objekte.
Za potrebe varovanja brežine, je na severni strani vozišča dovozne ceste predviden oporni zid višine do 2.50 m za varovanje brežine in za zagotavljanje zadostne horizontalne površine okrog objekta. Za zidom je predvidena drenaža za odvajanje zalednih vod, na prizidni strani dovozne ceste pa asfaltirana mulda.
Načrtovano brežino nad obstoječim gospodarskim objektom je možno nadomestiti z opornim zidom ali izvesti strmejšo brežino obloženo s kamnom.
Prometne površine na obravnavanem kompleksu bodo opremljene s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca prometnega omrežja za priključevanje in gradnjo v varstvenem pasu javne poti.

Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo za izvedbo kanalizacijskega omrežja naslednji pogoji:
Za potrebe obravnavanega območja je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega omrežja s trasnim potekom po cesti za Svetino in načrtovano novo dovozno cesto s priključkom na obstoječo traso mešane kanalizacije, ki poteka ob južnem robu območja urejanja.
Hišni priključki se izvedejo kot ločeni kanalizacijski sistem. Fekalni hišni priključni kanal se izvede iz PVC cevi premera Fi 150 mm, meteorni pa premera do Fi 200 mm.
Objekti kareja »I« in severni objekti kareja »II« se priključujejo preko predvidenih hišnih priključkov na predvideno ločeno kanalizacijo, južni objekti kareja »II« se preko predvidenih hišnih priključkov priključijo na obstoječo mešano kanalizacijo.
Pred priključitvijo na obstoječi mešani kanalizacijski sistem se za obravnavano območje zgradi zadrževalnik 50 m3.
Predvideno je odvodnjavanje nove dovozne ceste z muldo širine 50 cm, ki se preko vtočnih jaškov priključi na mešani kanalizacijski sistem.
Za opornim zidom se izvede drenaža s priključkom na javno kanalizacijsko omrežje.
Pri rešitvi odvodnjavanja zalednih vod se upoštevajo določila veljavnega zazidalnega načrta in projektna dokumentacija NIVO št. proj. 26/90. Za odvod teh vod je predviden jarek s kanaleto.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek in gradnjo v varstvenem koridorju kanalizacijskega omrežja.
Trase obstoječega in predvidenega kanalizacijskega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo za izvedbo vodovodnega omrežja naslednji pogoji:
Obravnavano območje se napaja iz rezervoarja V = 40 m3 Tovsto–Podvrh.
Za omenjeno območje pozidave je predviden novi javni vodovoda iz cevi PE 80 d 110 od obstoječega rezervoarja Tovsto–Podvrh. Trasa novega vodovoda PE 80 d 110 je predvidena po zgornji strani ceste na Svetino, po novi dovozne cesti pa je predviden vodovod PE 80 d 75. Ob cesti na Svetino je predvidena postavitev nadzemnega hidranta DN 80 za potrebe požarne vode.
Od načrtovanega vodovodnega omrežja do posameznih stanovanjskih objektov je predvidena izvedba vodovodnih priključkov z zunanjimi vodomernimi jaški.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
Trase obstoječega in predvidenega vodovodnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo za izvedbo električnega omrežja naslednji pogoji:
V sklopu ureditve lokalne infrastrukture na področju naselja Taborje, je predvidena tudi izgradnja NN razvodov na celotnem področju, z dovodi do predvidenih lokacij objektov.
Na meji obdelave je obstoječa elektro omarica RO, ki se napaja od transformatorske postaje 20/0,4 kV Taborje s kablom PP00-AY 4 x 70 + 2,5 mm2 položenim v zemlji.
V sklopu ureditve lokalne infrastrukturo na področju naselja Taborje, je predvidena tudi izgradnja NN razvodov na celotnem področju, z dovodi do predvidenih lokacij objektov. Predvideno je, da se vse povezave izvedejo z uvlečenjem kablov v predhodno zgrajeno cevno kanalizacijo. Na mestih odcepov, oziroma večjih krivin kabelskih tras, se zgradi potrebne razvodne jaške.
Na meji obdelave je obstoječa elektro omarica R0, ki se napaja od transformatorske postaje 20/0,4 kV Taborje z kablom PPOO-AY 4 x 70 + 2,5 mm2 položenim v zemlji. Od tu poteka ob robu obdelovalne površine NN kabel do objektov na Cesti na Svetino.
Za ureditev NN razvoda v področju obdelave je predvidena postavitev prostostoječih omaric PS-Rl – PS-R9. Omarice bodo postavljene na parcelnih mejah. V prostostoječe omarice se namesti merilne garnituro za en oziroma dva objekta v posamezno omarico. Od obstoječe RO omarice, se projektirana cevna kanalizacija PVC 2 x Fi 110 mm polaga ob trasi že obstoječega kabla PPOO-AY 4 x 35 + 2,5 mm2, ki napaja objekt na Cesti na Svetino. Na moji obdelave se zgradi kabelski jašek po tipizaciji Elektro Celje. Od jaška se izvede povezave z cevno kanalizacijo PVC 2 x 110 mm, do lokacij prostostoječih omaric. Od PS-Rx omare do priključne omarice na vsakem objektu, pa se položi Stigmaflex cevi 2 x Fi 80 mm. Vse jaške se pokrije z železnim pokrovom razreda D.
V tako pripravljeno cevno kanalizacijo se od RO omarice do PS-Rx omaric uvleče kabel PPOOAY 4 x 70 + 2,5 mm2.
Od PS-RX omaric, se bo v cevno kanalizacijo ob izgradnji vsakega posameznega objekta uvleklo kabel ustreznih dimenzij, glede na izračunano priključno moč posameznega objekta.
Za obravnavano območje je predvidena javna razsvetljava. Trasa javne razsvetljave se položi skupaj z NN kablovodom v kabelsko kanalizacijo.
Za predvideno javno razsvetljavo so predvidene svetilke tipa AXIAL – KF z vgrajenimi varčnimi fluoroscetnimi sijalkami, moči 36 W in pritrjene na pocinkane kandelabre nadzemne višine 4 m (lahko tudi drugi tip z enake kvalitete in moči sijalke).
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od Elektro Celje, d.d. za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
Trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo za izvedbo telefonskega omrežja naslednji pogoji:
Na obravnavanem območju ni javnega TK omrežja v upravljanju Telekom Slovenije d.d. oziroma ni na razpolago novih TK kapacitet, zato je potrebna dograditev TK omrežja.
Za ureditev TK priključkov do načrtovanih objektov, je predvidena izvedba cevne kanalizacije od obstoječe omarice oziroma obstoječega TK jaška, ki je zgrajen ob vzhodnem robu območja kareja »II« do vsake priključne omarice za posamezni stanovanjski objekt. Za območje kareja »I« se ob predvideni elektro PS-PMO postavi tudi nova TK omarica.
Cevna kanalizacija se zgradi v trasi NN vodov in KKS.
V primeru priključevanja objektov na TK omrežje, morajo posamezni investitorji, pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca.
Trase obstoječega in predvidenega TK omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo za izvedbo KKS razvoda naslednji pogoji:
Za obravnavano območje je predvidena izgradnja KKS cevne kanalizacije, za priključitev objektov na lokalno KKS omrežje.
Cevna kanalizacija se zgradi v trasi TK in NN vodov s povezavami do vsakega posameznega stanovanjskega objekta, kjer se vgradi priključna omarica.
Na lokacijah, kjer je predvidena postavitev elektro in TK omarice se postavita novi omarici sekundarnega KKS razvoda.
V primeru priključevanja objektov na kabelski komunikacijski sistem, morajo posamezni investitorji, pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca.
Trase obstoječega in predvidenega kabelskega komunikacijskega sistema so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo za izvedbo plinovodnega omrežja naslednji pogoji:
– v projektu ZN Taborje II je treba upoštevati navezavo na obstoječi plinovod Pe63-350 mbar, ki poteka po desnem robu ceste na Svetino in v nadaljevanju razvod po zemlji v globini 0,8–1,1 m do posameznih porabnikov z upoštevanjem varnostnih odmikov od ostalih infrastrukturnih priključkov pri križanju 30 cm in paralelnem poteku 50 cm. V varstvenem pasu plinovoda 1,0 m + 1,0 m ni dovoljeno postavljati nobenih objektov in saditi dreves. Geodetski posnetek plinovoda za območje Taborje je na razpolago na info@adriaplin.si.,
– pred pričetkom izvedbe dokumentacije zunanje ureditve območja ZN Taborje II je potrebno predvideti geodetsko zakoličbo plinovoda Pe63 – cesta na Svetino,
– za pridobitev soglasja k projektu je potrebno predložiti projekt zunanje ureditve območja ZN z vrisanimi odmiki gradbenega posega od plinovodnega razvoda Pe63 in potrebnimi odmiki plinovoda od ostalih infrastrukturnih razvodov.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od Adriaplin d.o.o. za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
Trase obstoječega in predvidenega plinovodnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo za ogrevanje objektov naslednji pogoji:
– objekti se lahko priključijo na plinovodno omrežje v soglasju z upravljavcem,
– na območju urejanja je za ogrevanja objekta dovoljena uporaba trdega goriva ali kurilnega olja,
– dovoljenji so drugi alternativni viri ogrevanja (biomasa, toplotna črpalka …).

Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo za odlaganje odpadkov naslednji pogoji:
Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Laško«.

Za 7.h členom odloka se doda novo poglavje »Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine in varstva okolja 7/I, ki se glasi:
Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo naslednji kulturnovarstveni pogoji:
Pri vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (58. člen Zakona o VKD št. 7/99-287), ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (Uradni list RS, št. 7/99, 59. člen).
Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo naslednji ukrepi za varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presegane maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo naslednji ukrepi za varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo naslednji ukrepi za varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda iz območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbi o emisiji pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Končna dispozicija fekalnih vod bo čistilna naprava.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v javno kanalizacijo.
UPRAVLJANJE Z VODAMI
Urejanje voda:
Pri načrtovanju območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta so bile upoštevane smernice MOP, Agencije RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek Spodnje Savinje.
V neposredni bližini območja urejanja ni evidentiranih vodotokov.
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje in izvedba zadrževalnika.
Dimenzioniranje zadrževalnika
– določitev količine padavinskih odpadnih vod:
q(pod) = A•q(p)• Fi •psi (l/s)
A – prispevna površina, s katere voda odteka v kanal
q(p) – jakost naliva (l/s ha)
Fi – koeficient odtoka
psi – koeficient zakasnitve
– jakost naliva za 15 minutni naliv: q(p) = 200 l/s ha
– koeficient odtoka za utrjene površine in strešine: Fi = 0,9
– koeficient zakasnitve: psi = 1
– prispevna površina grafično ugotovljena iz topografske karte:
površina pozidave pod cesto: A = 0,19 ha
q(pod) = A • q(p)• Fi •psi = 0,19ha•200l/s•ha•0,9 = 34,2l/s
površina pozidave nad cesto: A = 0,17 ha
q(pod) = A • q(p)• Fi •psi = 0,17ha•200l/s•ha•0,9 = 30,61l/s
Skupna količina: 64,8 l/s.
Upošteva se pravilo, da se zadrževana količina padavin izprazni v 3 urah, kar pomeni odtok 5,4 l/s.
Za obravnavano območje sprememb in dopolnitev je predviden zadrževalnik volumna 60 l/s x 15 min = 54 m3. Zadrževalnik bo tlorisnih dimenzij 5,0 x 5,0m in globine 2,2 m.
Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo naslednji ukrepi za varstvo gozda:
– za načrtovano prostorsko ureditev je možno pričakovati, da bo ne glede na dejstvo, da se vsi objekti nahajajo na kmetijskih površinah, imela negativen vpliv na gozd oziroma na gospodarjenje z gozdom. Zato je na podlagi 21. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje. Pričakovani negativni vplivi izhajajo tako iz ureditve funkcionalne okolice objektov, kakor tudi iz obratovanja objektov. Pri funkcionalni okolici objektov bodo po izgradnji spremenjeni pogoji za dostop do gozda, kjer po obstoječi prometnici tako ne bo več možno začasno deponirati lesa. Pri obratovanju objektov (vselitvi) pa je potrebno izvesti vse protipožarne ukrepe, da se prepreči morebiten pojav požara v termofilnem gozdu nad objekti,
– gozdna površina nad objekti (parcele 43/1, 50 in 53, vse k.o. Laško) so na podlagi določil Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, dopolnitev 56/07, v nadaljevanju: uredba) opredeljena kot varovalni gozd.
Krčitev teh površin ni dovoljena, se pa lahko na njih gospodari z namenom krepitve varovalne funkcije,
– varovalni gozd varuje zemljišča, na katerih je razvit, usadov, izpiranja in krušenja ter zato varuje zemljišča pred erozijo in plazovi. V varovalnih gozdovih je predpisan splošni režim gospodarjenja (5. člen osnovne uredbe). V danih razmerah je potrebno upoštevati zlasti naslednja določila:
– potrebno je pravočasno uvajanje v obnovo oziroma posek prestarelega drevja, malo površinsko izvajanje sečenj ter sprotna sanacija poškodovanih tal zaradi preprečevanja erozije, vsekakor pa je nujna tudi pravočasna izvedba vseh gozdno gojitvenih del, ki zagotavljajo ohranitev in stabilizacijo varovalne vloge gozda. Zaradi izrednega pomena teh gozdnih površin, še posebej zaradi varovanja nižjeležečih objektov, krčitev površin ni sprejemljiva. Način spravila lesa in uporaba spravilnih sredstev je določena z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote,
– poleg varovalne funkcije na gozdnih površinah nad objekti, severozahodno od ureditvenega območja, je v tem predelu na 1. stopnji poudarjenosti še estetska funkcija. Na 2. stopnji poudarjenosti pa so biotopska funkcija in funkcija ohranjanja biotopske raznovrstnosti, klimatska, higiensko-zdravstvena, funkcija varstva naravnih vrednot in zaščitna funkcija. Kombinacija funkcij gozdov, kakor tudi njihova poudarjenost še dodatno varuje gozdne površine pred krčitvami ter močnejšimi posegi, saj je razvidno, da so te gozdne površine pomembne za širše območje,
– po izgradnji naselja je potrebno zagotoviti ustrezen dostop do gozda. Le ta mora biti načrtovan in zgrajen zahodno od načrtovanih objektov na parcelni meji s parcelama 50 in 53 obe, k.o. Laško ter obravnavanim ureditvenim območjem. Na tej lokaciji je manjša obstoječa pot. Naprej se spravilna pot nadaljuje mimo manjšega gospodarskega poslopja na parceli 53, k.o. Laško. Do lokalne prometnice poteka spravilna pot preko parcele 56 k.o. Laško. Na tej parceli je manjši deponijski prostor, kjer je možno nalaganje lesa v primeru, da stoji kamion na lokalni prometnici. Glede na manj intenzivne potrebe po gospodarjenju na teh površinah je pričakovati manjše količine lesa na kamion,
– sprememba spravilne poti pomeni poslabšanje razmer za gospodarjenje na parcelah 43/1, 50 in 53, vse k.o. Laško. Za izvedbo spravila bo potrebno uporabiti bodisi prilagojen stroj ali animalno spravilo. Zaradi tega mora investitor z načrtovano spremembo seznaniti lastnike vseh teh parcel ter pridobiti njihovo pisno soglasje k načrtovani prostorski ureditvi. V primeru, da soglasje do izdaje mnenja k načrtovani prostorski ureditvi, za katero bo pozvan Zavod za gozdove kot pristojni soglasodajalec, izdaja pozitivnega mnenja k sprejemljivosti načrtovane prostorske ureditve ni možna,
– pri posegih v gozd in gozdni prostor se je potrebno izogibati vseh dejanj, ki lahko gozd razvrednotijo ali ga poškodujejo (29. in 30. člen Pravilnika o varstvu gozdov), za vsak poseg pa je potrebno pridobiti soglasje ali v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo predpisano dovoljenje za poseg v prostor (21. člen Zakona o gozdovih, 50. člen Zakona o graditvi objektov, 31. člen Pravilnika o varstvu gozdov),
– zaradi zagotavljanja varnosti stanovanjskih objektov ter ohranitve gozdnega roba je potrebno objekte odmakniti od le tega za vsaj eno drevesno višino odraslega gozdnega drevja. V skladu z določili Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) je potrebno pri formiranju novega naselja upoštevati naravne danosti in omejitve tako, da samo premoženje prebivalcev ni ogroženo in ni nevarnosti za povzročitev gospodarske škode. Obenem je potrebno nova naselja snovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije. Na lokaciji ocenjujemo, da je višina gozdnega drevja do cca 15 metrov, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da je drevje v strmini nad načrtovanimi objekti. Krčitev gozdnih površin zaradi poudarjenosti funkcij gozdov ni sprejemljiva,
– glede na vizualno izpostavljenost objektov ter makro krajinski izgled območja po izvedenih novogradnjah je primerno, da se objekti izdelajo v temnejših barvnih tonih, obenem pa, da se v njihovi okolici izvede zasaditev predvsem z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
Za projektiranje posameznih objektov in prostorskih ureditev je tako v območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del območja Taborje II potrebno upoštevati naslednje projektne pogoje:
– zaradi zagotovitve varnosti ter v skladu z določili odloka morajo biti vsi objekti od obstoječega gozdnega roba oddaljeni vsaj eno drevesno višino odraslega gozda. Odmik se ugotavlja na vsaki lokaciji posebej v okviru priprave izvedbenega načrta. Bližje gozdnemu robu je dovoljeno načrtovati samo ograje in infrastrukturne objekte, kot so ceste in kanalizacijske vode v podzemni izvedbi,
– ob spravilni poti, ki mora biti izdelana po zahodni strani ureditvenega območja z iztekališče na parceli 56, k.o. Laško mora investitor načrtovanih objektov zaradi bližine le-teh in konfiguracije terena sam poskrbeti za ustrezno zaščito objektov. Le-ta mora biti takšna, da morebitni zdrs hloda s spravilne poti ne bo mogel ogroziti objekta,
– lastniki gozda s parcelah, s katerih se bo vršilo spravilo lesa po obravnavani spravilni poti, dodatnega varovanja spravilne poti, glede na sedanje razmere niso dolžni financirati, po končanem spravilu pa morajo vzpostaviti vsaj prvotno stanje poti vključno s sanacijo posameznih zaščitnih ureditev nad stanovanjskimi objekti oziroma njihovimi funkcionalnimi površinami,
– odvečen odkopani material, ki bi nastal pri gradnji stanovanjskih objektov ter spremljajočih ureditev, se ne sme odlagati v gozd ali na gozdni rob (18. člen Zakona o gozdovih), saj lahko to destabilizira gozdno drevje. Odlaganje je dovoljeno le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip. Deponije viškov gradbenega materiala je potrebno predvideti ob izdelavi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta in to kljub temu, da se bodo nahajale zunaj ureditvenega območja. Na gozdnem robu ali v gozdu prav tako ni dovoljeno začasno ali trajno deponirati gradbenega materiala ter odpadkov. Deponija viškov gradbenega materiala, posebej pa deponija odpadkov mora biti opredeljena v določilih sprememb in dopolnitvah zazidalnega načrta,
– izgradnja pomožnih ter začasnih objektov, kakor tudi vseh ostalih spremljajočih objektov na gozdnem robu ali v gozdu zaradi možnih negativnih vplivov kakor tudi določil prostorske zakonodaje niso dovoljeni. Z izgradnjo objektov izven območja stavbišča se namreč spreminja namenska raba površin, zato je pred takšnimi posegi potrebno v skladu z določili Strategije prostorskega razvoja Slovenije uskladiti namensko plansko rabo v planskih aktih občine,
– pri urejanju gozdnega roba zaradi izgradnje naselja je potrebno vse drevje, katerega bo potrebno posekati, pred posekom evidentirati. Evidentiranje opravi krajevno pristojen delavec Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Laško. Posek je dovoljen po izdaji Odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves. Sečnja z namenom urejanja funkcionalnega območja, kakor tudi kakršnokoli urejanje površin ureditvenega območja, je možno po pridobitvi dokončnega gradbenega dovoljenja (3. člen Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 102/04). Dovoljena je lahko le sečnja posameznih dreves, medtem ko krčitve niso dovoljene.
Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 veljajo naslednji ukrepi za ohranjanje narave:
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB).
Ker pa se območje urejanja nahaja na območju Huma, v neposredni bližini območja, ki je zaradi površja in termofilne flore opredeljeno za geomorfološko in ekosistemsko naravno vrednoto lokalnega pomena z ident. št. 74 (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04), naj se pri pripravi izvedbenega akta upoštevajo naslednja varstvena priporočila:
– ureditev okolice objektov in premoščanje višinskih razlik naj se po možnosti izvede čimbolj sonaravno, brez uporabe betonskih škarpnikov in gradnje betonskih škarp. Brežina naj se utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst grmovnic in drevja ali s kamnito zložbo iz lomljenca avtohtonega kamna,
– v gozdni rob naj se ne posega. Obstoječe drevje naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja,
– po končanih gradbenih delih naj se razgaljene površine zatravi s travno mešanico avtohtonih vrst trav in cvetnic ter zasadi z avtohtonimi grmovnicami in drevjem,
– odpadne vode naj se odvajajo v vodotesno greznico ali v kanalizacijski sistem,
– zunanja osvetlitev območja naj se izvede tako, da bodo negativni učinki svetlobe na nočno aktivne živalske vrste čim manjši (časovno omejeno in z dodatnimi tehničnimi rešitvami, ki prostorsko omejuje svetlobo proti tlom, uporablja naj se svetlobo valovne dolžine, ki je najmanj moteča za živali)«.

V 8. členu odloka se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»Na območju sprememb in dopolnitev ZN 2006 so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo na novi parceli po načrtu parcelacije z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa,
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne preseže faktor zazidanosti nove parcele. Novi stanovanjski objekti se lahko gradijo manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »-«,
– za kote kleti so tolerance do ± 80 cm, kote manipulativnih površin se prilagaja vozišču javnih ceste z maksimalnim naklonom do 10%,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– dovoljena združitev dveh uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,
– dovoljena je združitev ali delitev parcel za gradnjo,
– v primeru združitve parcel je na novi parceli dovoljena gradnja enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe,
– za gradbeno linijo stanovanjskih objektov kareja »I« so dovoljene tolerance do 2.00 m znotraj ali zunaj določene v grafičnih prilogah. Možno je za vsako parcelo določiti ravno gradbeno linijo brez zamikov. Vsaj ena tetina objekta se mora dotikat gradbene linije,
– za gradbeno linijo stanovanjskih objektov kareja »II« so dovoljene tolerance do 2.00 m znotraj določene v grafičnih prilogah. Možno je za vsako parcelo določiti ravno gradbeno parcelo brez zamikov. Vsaj ena tretina objekta se mora dotikati gradbene linije,
– na območju kareja »I« se na mesto tipa stanovanjskih objektov »A in B« lahko gradijo objekti drugačne zasnove ob upoštevanju navedenih pogojev za projektiranje in gradnjo,
– na območju urejanja se lahko gradijo dvostanovanjski objekti s skupnim ali ločenim vhodom,
– pri prometni komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta,
– pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezen objekt.

Za 8. členom odloka se dodajo novi 8.a, ki se glasi:

Požar:
Na obravnavanem območju je predvidena pozidava stanovanjskih objektov.
Predvideni objekti so med sabo oddaljeni skladno s predpisi in smernicami Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika, oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi – zid brez odprtin, v primeru eventualnih odprtin morajo le-te biti izdelane iz ognje odpornega materiala.
Dostop gasilskim vozilom v primeru eventualnega požara je omogočen neposredno do objektov.
Za zagotovitev požarne varnosti se dogradi hidrantno omrežje.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8.
Vsi posegi v območju urejanja karea »I« morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročilo izdelovalca Geosvet, Samo Marinc s.p. št. 91-10/2005, oktober 2005, za kare »II« je potrebno za vsako gradnjo pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije pridobiti geološko-geotehnično poročilo.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obramba in zaščita:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji.

V 9. členu odloka se na koncu besedila doda novi odstavek, ki se glasi:
»Prva etapa ureditvenega območja sprememb in dopolnitev ZN 2006:
– izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika).
Druga etapa:
– zgraditi objekte,
– hortikulturno urediti gradbeno parcelo.

Po končani I. etapi se zemljišča lahko do začetka gradnje uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Pri izvajanju posegov v prostor je na obravnavanem območju izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

Spremembe in dopolnitve ZN 2006 so stalno na vpogled na Občini Laško, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora in Upravni enoti Laško, Oddelku za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem sprememb in dopolnitev ZN 2006 izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.