Na podlagi osmega odstavka 79. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) in v zvezi s 27. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa vrste ukrepov, za katere se lahko izplačajo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za leto 2010 zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (v nadaljnjem besedilu: nadomestila), način izplačevanja in merila za izračun višine nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.

Nadomestila se izplačajo na najožjih vodovarstvenih območjih, namenjenih za varstvo vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo najožje vodovarstveno območje.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. kmetijska dejavnost je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin in živinorejo ter storitve za rastlinsko prehrano ali živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod »01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin«, »01.4 Živinoreja«, »01.5 Mešano kmetijstvo«, »01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov«;
2. kmetijsko gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: KMG) je kmetijsko gospodarstvo določeno v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
3. nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec KMG-ja) je pravna ali fizična oseba, določena s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
4. izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna ali fizična oseba, ki izvaja občinsko gospodarsko javno službo oskrbe prebivalstva s pitno vodo;
5. zemljišča v uporabi KMG-ja so zemljišča, za katera ima nosilec KMG-ja pravico do uporabe;
6. nadomestno zemljišče je kmetijsko zemljišče v državni lasti ali vodno ali priobalno zemljišče v državni lasti, ki mu je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra in na tem priobalnem zemljišču ne velja prepoved gnojenja ali uporabe sredstev za varstvo rastlin v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda prvega reda in pet metrov od meje brega voda drugega reda;
7. za ustrezno obdelano grafično enoto rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) se šteje, če so njive obdelane in pridelek pravočasno pobran, trajno travinje pokošeno najmanj enkrat letno ali sejano travinje na njivah najmanj dvakrat letno in pokošena trava odstranjena ter trava v trajnih nasadih pokošena najmanj enkrat letno in pridelek pravočasno pobran.

Upravičenec do nadomestila (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je KMG, ki:
– za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za leto 2010 vloži zahtevo za izplačilo nadomestila,
– izvaja kmetijsko dejavnost na kmetijskih zemljiščih v uporabi KMG-jev na najožjem vodovarstvenem območju,
– ima na dan 10. junij 2009 v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) na najožjem vodovarstvenem območju vpisan GERK ali del GERK-a,
– za izvajanje kmetijske dejavnosti na najožjem vodovarstvenem območju za ukrep prepovedi rabe gnojnice in gnojevke oziroma ukrep prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev ne prejema nadomestila ali subvencije na podlagi predpisov, ki urejajo plačila za ukrepe kmetijske politike, ali plačila na podlagi drugega naslova,
– mu ni bilo mogoče zagotoviti primerljivega nadomestnega zemljišča v državni lasti izven najožjega vodovarstvenega območja.

(1) Zavezanec za plačilo nadomestila (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, ki upravlja vodni vir, za katerega je določen vodovarstveni režim na najožjem vodovarstvenem območju.
(2) Nadomestila se financirajo iz sredstev, ki jih pridobiva izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo za izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in s prodajo vode iz vodnega vira, za katerega je določen vodovarstveni režim.

(1) Ukrepi vodovarstvenega režima, za katere se lahko na najožjih vodovarstvenih območjih pridobijo nadomestila, so ukrepi, ki se nanašajo na prepoved rabe gnojevke in gnojnice in s tem povezan razvoz oziroma ukrepi, ki se nanašajo na prepoved rabe fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se nadomestila ne pridobijo za ukrepe na zemljiških parcelah znotraj najožjih vodovarstvenih območij iz tretjega in četrtega odstavka 45. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07).
(3) Višina nadomestila se izraža v eurih na hektar kmetijskega zemljišča znotraj najožjega vodovarstvenega območja.
(4) Višina nadomestila je sorazmerna učinkom ukrepov iz prvega odstavka tega člena in rabi kmetijskih zemljišč ter znaša za njive, vrtove in trajne nasade 644 eurov na hektar in za trajne travnike in pašnike 188 eurov na hektar.
(5) Če upravičenec za ukrep prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev prejema plačila na podlagi predpisov, ki urejajo plačila za ukrepe kmetijske politike, se višina nadomestila po tej uredbi zmanjša za znesek, ki znaša za njive, vrtove in trajne nasade 128 eurov na hektar in za trajne travnike in pašnike 13 eurov na hektar.
(6) Upravičenec, ki redi na svojem KMG-ju več kakor pet glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) in ima GERK ali del GERK-a znotraj najožjega vodovarstvenega območja, je zaradi prepovedi rabe gnojnice in gnojevke na teh GERK-ih upravičen do nadomestila v višini 208 eurov na hektar za razvoz gnojevke in gnojnice izven najožjega vodovarstvenega območja.

(1) Nadomestila se lahko izplačajo za celotno površino GERK-a ali za njegov del znotraj najožjega vodovarstvenega območja.
(2) Nadomestila se lahko izplačajo upravičencu za kmetijska zemljišča na najožjih vodovarstvenih območjih, za katera je najmanjša enota rabe velikosti skupaj najmanj 0,1 hektarja, in ima upravičenec skupaj najmanj 0,3 hektarja površin znotraj istega posameznega najožjega vodovarstvenega območja.
(3) Poleg izpolnjevanja pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena se nadomestila lahko izplačajo upravičencu, če:
– na GERK-u ali na delu GERK-a znotraj najožjega vodovarstvenega območja izvaja kmetijsko dejavnost v skladu z ukrepi vodovarstvenega režima in
– je GERK ali del GERK-a znotraj najožjega vodovarstvenega območja glede na vrsto rabe ustrezno obdelan.
(4) Nadomestila se zaradi prepovedi rabe gnojnice in gnojevke lahko izplačajo upravičencu za razvoz gnojevke in gnojnice izven najožjega vodovarstvenega območja ob upoštevanju pogojev iz prejšnjih odstavkov, če redi na svojem KMG-ju več kakor pet GVŽ-jev.

(1) Za izplačilo nadomestila upravičenec do 31. marca 2010 poda pri zavezancu zahtevo za izplačilo nadomestila, ki mora vsebovati:
– podatke o upravičencu;
– identifikacijsko številko KMG-ja;
– naslov in sedež KMG-ja in domače ime kmetije, če ga ima;
– izpis podatkov o GERK-u ali delu GERK-a na najožjem vodovarstvenem območju iz RKG-ja;
– navedbo parcelnih številk in katastrskih občin na najožjem vodovarstvenem območju, na katerih upravičenec izvaja kmetijsko dejavnost;
– izpolnjeni obrazec iz priloge, ki je sestavni del te uredbe, za tiste KMG-je na najožjem vodovarstvenem območju, ki redi več kakor pet GVŽ-jev in mora odražati stalež rejnih živali na KMG-ju na dan oddaje zahteve;
– izjavo upravičenca, ali za izvajanje kmetijske dejavnosti na najožjem vodovarstvenem območju, za ukrep prepovedi rabe gnojnice in gnojevke oziroma ukrep prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev prejema nadomestila ali subvencije na podlagi predpisov, ki urejajo plačila za ukrepe kmetijske politike, ali plačila na podlagi drugega naslova.
(2) Če zahteva za izplačilo nadomestila ne vsebuje vseh potrebnih sestavin iz prvega odstavka tega člena, zavezanec pozove upravičenca, da zahtevo v roku 30 dni dopolni, sicer upravičenec izgubi pravico do nadomestila. Pravico do nadomestila izgubi tudi, če je zahteva za izplačilo nadomestila podana prepozno.

(1) Zavezanec mora:
– v roku dveh mesecev po vložitvi zahteve za izplačilo nadomestila iz prvega odstavka prejšnjega člena, upravičencu predložiti pogodbo v podpis,
– zagotoviti izplačilo nadomestila upravičencu,
– zagotoviti strokovnjaka z znanji s področja kmetijstva na najožjem vodovarstvenem območju zaradi ugotavljanja nepravilnosti glede pridobivanja nadomestil,
– poročati Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano o ugotovljenih nepravilnostih iz prejšnje alinee,
– poročati ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v skladu z zahtevami iz 11. člena te uredbe.
(2) Zavezanec ne sme izplačati nadomestila oziroma mora zahtevati vračilo že izplačanega nadomestila:
– če se ugotovi, da se izvajajo ukrepi vodovarstvenega režima na najožjem vodovarstvenem območju v nasprotju s sklenjeno pogodbo,
– če je bilo nadomestilo izplačano upravičencu, ki ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena te uredbe,
– če so na podlagi poročila iz prvega odstavka 12. člena te uredbe ugotovljene nepravilnosti glede pridobivanja nadomestil v skladu s to uredbo,
– po dokončnosti odločbe inšpektorja, pristojnega za kmetijstvo, o ugotovljenih kršitvah vodovarstvenega režima na najožjem vodovarstvenem območju.

Nadomestila se izplačajo najpozneje do 30. aprila 2011.

Za potrebe evidentiranja in poročanja v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči, mora zavezanec poročati o izplačanih nadomestilih ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, na obrazcu in na način, ki ga ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, objavi na svojih spletnih straneh.

(1) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki izvaja kontrole za posamezni KMG, pripravi letno poročilo o ugotovljenih nepravilnostih ločeno za vsako najožje vodovarstveno območje za posamezni KMG, ki ima GERK ali del GERK-a znotraj posameznega najožjega vodovarstvenega območja v preteklem letu in ga pošlje ministrstvu, pristojnemu za okolje, najpozneje do 31. marca 2011.
(2) Agencija v letnem poročilu iz prejšnjega odstavka navede tudi podatke Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano o pravnomočnih odločbah o prekrških, izdanih na podlagi kršitev vodovarstvenega režima na posameznem najožjem vodovarstvenem območju, ter podatke o izvajanju kmetijskookoljskih plačil na GERK-ih znotraj najožjega vodovarstvenega območja.
(3) Podatki letnega poročila iz prvega odstavka tega člena so na zahtevo zavezanca dostopni na ministrstvu, pristojnemu za okolje.

Agencija v poročilu iz prvega odstavka prejšnjega člena ministrstvu, pristojnemu za okolje, sporoči za posamezen KMG tudi podatke o GERK-ih znotraj najožjega vodovarstvenega območja, na katerih KMG izvaja ukrep prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev in za to prejema plačila na podlagi predpisov, ki urejajo plačila za ukrepe kmetijske politike.

(1) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, sporoči ministrstvu, pristojnemu za okolje, podatke iz RKG-ja o stanju GERK-ov na najožjih vodovarstvenih območjih na dan 10. junij 2009 najpozneje v 15 dneh po uveljavitvi te uredbe.
(2) Ministrstvo, pristojno za okolje, zaradi pridobivanja nadomestil za izvajanje ukrepov kmetijske dejavnosti na najožjih vodovarstvenih območjih zagotovi podatke o rabi in površini GERK-ov ali delov GERK-ov ter podatke iz RKG-ja o stanju GERK-ov na najožjih vodovarstvenih območjih na dan 10. junij 2009.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka so na zahtevo zavezanca dostopni na ministrstvu, pristojnemu za okolje, v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe.

Če KMG na kmetijskih zemljiščih na najožjem vodovarstvenem območju izvaja kmetijsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in do 10. junija 2009 ni bilo vpisano v RKG v skladu s predpisi, ki urejajo register kmetijskih gospodarstev, in na tem najožjem vodovarstvenem območju v RKG-ju nima vpisanega GERK-a ali dela GERK-a, je upravičen do nadomestila po tej uredbi, če zagotovi vpis v RKG v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe.

Zavezanec lahko sklene pisno pogodbo iz prve alinee prvega odstavka 9. člena te uredbe z upravičencem, ko Evropska komisija sprejme ali se šteje, da je sprejela, sklep o odobritvi sheme pomoči po tej uredbi.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.