Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1 in 70/08), 32. 33., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Vitanje (Uradni list RS, št. 17/96) ter Statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 113/06 in 21/07) je Občinski svet Občine Vitanje na 17. redni seji dne 21. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Vitanje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Vitanje (v nadaljevanju: koncedent) določa predmet in pogoje za oddajo koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Vitanje (v nadaljevanju: javna služba) ter ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje javne službe.
2. člen
Javno službo iz 1. člena tega odloka lahko izvaja pravna oseba, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje gospodarskih javnih služb in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.
3. člen
Odlok določa:
1. dejavnosti, ki so predmet javne službe,
2. območje izvajanja in uporabnike storitev javne službe ter razmerja do uporabnikov,
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe (v nadaljevanju: koncesionar),
4. javna pooblastila koncesionarju,
5. splošne pogoje za izvajanje javne službe,
6. vrsta in obseg monopola,
7. začetek in čas trajanja koncesije,
8. način podelitve koncesije,
9. viri financiranja javne službe,
10. način plačila koncesionarja,
11. nadzor nad izvajanjem javne službe,
12. prenehanje koncesijskega razmerja,
13. druge pogoje za izvajanje javne službe.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE
4. člen
Predmet javne službe je zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov za območje Občine Vitanje ter izvajanje drugih storitev, potrebnih za nemoteno opravljanje javne službe.
5. člen
Predmet javne službe obsega storitve, ki so določene v 10. členu Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 5/10).
III. OBMOČJE IZVAJANJA IN UPORABNIKI STORITEV JAVNE SLUŽBE TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
6. člen
Območje izvajanja javne službe je območje celotne Občine Vitanje.
7. člen
Uporabniki storitev javne službe so vse pravne osebe in fizične osebe, ki imajo na območju Občine Vitanje stalno ali začasno prebivališče in pri katerih nastajajo komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in javnega sektorja, vključno z ločeno zbranimi frakcijami.
8. člen
Storitve, ki so predmet javne službe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je za uporabnike iz 7. člena tega odloka obvezna.
9. člen
Uporabniki storitev javne službe so koncesionarju dolžni plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in skladno z določili koncesijske pogodbe.
10. člen
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo in izvajanjem koncesije, usklajenih z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih pristojnega ministra.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
11. člen
Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za tudi škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Vitanje, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam).
12. člen
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
Koncesionar mora za vsako javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
13. člen
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
14. člen
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do zagotovljenih cen storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe,
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
15. člen
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
16. člen
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent ustanovil razmerje statusnega partnerstva.
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
17. člen
V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje:
– je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe;
– ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje javne službe;
– da zaradi kaznivega dejanja podkupovanja ni bil pravnomočno obsojen;
– ni zoper njega uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek;
– ima poravnane davke, prispevke in druge zakonsko določene dajatve;
– ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s poslovanjem oziroma so posledice sodbe že izbrisane;
– lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka;
– zaposluje najmanj eno osebo s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje tehnične smeri;
– je finančno in poslovno usposobljen za opravljanje javne službe;
– razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije;
– razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
– razpolaga s pogodbami za zagotavljanje obdelave odpadkov s prevzemniki, kolikor le-te ne zagotavlja sam,
– je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet izvajanja koncesije;
– je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
– je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi;
– predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno – operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz sedme do sedemnajste alineje tega člena;
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje koncesije, ki jih določajo drugi predpisi.
V. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU
18. člen
Koncedent bo koncesionarju podelil zlasti naslednja javna pooblastila:
– da izvaja javno službo v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Vitanje ter koncesijsko pogodbo,
– da uporablja zbiralnice ločenih frakcij in zbirni center v namene izvajanja javne službe,
– da upravlja (izkorišča) in vzdržuje objekte in naprave potrebne za izvajanje javne gospodarske službe;
– da prevzema vodenje vseh evidenc, ki so za opravljanje predmetne gospodarske javne službe potrebne, skladno z veljavnimi predpisi;
– da vodi dela za investicijske posege v objekte in naprave potrebne za izvajanje javne gospodarske službe.
19. člen
Koncedent lahko določi koncesionarju tudi druga javna pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
20. člen
Koncesionar mora javno službo izvajati v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Vitanje ter koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba ne more biti v nasprotju s koncesijskim aktom in predpisi o gospodarskih javnih službah ter ravnanju z odpadki.
21. člen
Izvajanje javne službe zagotavlja koncesionar z opremo, objekti in napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu ali kakorkoli drugače zagotovi. Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.
22. člen
Določene dejavnosti javne službe lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s podizvajalci.
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
VII. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA
23. člen
Javno službo izvaja koncesionar na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe v kateri se določijo pravice ter obveznosti koncedenta in konceionarja. Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Vitanje:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služi za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu.
24. člen
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec koncesionirane javne službe na celotnem območju Občine Vitanje.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
25. člen
Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne dejavnosti izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
26. člen
Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
27. člen
Koncesijsko razmerje traja 5+5 let.
Koncesijska pogodba se lahko po njenem izteku podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji določenimi v zakonu.
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Koncesijsko obdobje ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku navedenega roka.
IX. NAČIN PODELITVE KONCESIJE
28. člen
Koncesionarja koncedent izbere z enotnim javnim razpisom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, Portalu javnih naročil RS in na spletni strani Občine Vitanje.
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prejšnjega odstavka.
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje po zakonu, predpisih Občine Vitanje, javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.
29. člen
Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Z njim določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 9. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda, …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
30. člen
Javni razpis se objavi po določbah tega odloka, v skladu z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje javnih naročil.
Javni razpis določa zlasti:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg koncesije,
4. območje izvajanja predmeta koncesije,
5. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
6. postopek izbire koncesionarja,
7. merila za izbor koncesionarja,
8. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta koncesije,
9. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev in usposobljenosti za izvajanje koncesije,
10. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, in drugo potrebno dokumentacijo (pogoji za predložitev skupne ponudbe …),
11. način zavarovanja resnosti prijave,
12. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
13. kraj in rok za predložitev prijav ter pogoje za njihovo predložitev,
14. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb,
15. rok za izbiro koncesionarja,
16. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa,
17. organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
18. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij v času objave razpisa,
19. druge podatke, pomembne za izvedbo javnega razpisa.
Javni razpis lahko vključuje tudi druge podatke, mora pa jih vključevati, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.
31. člen
Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
32. člen
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa. V času objave javnega razpisa mora omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na podlagi zahteve tudi predati. V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo kandidatom omogočili izdelati popolne prijave.
33. člen
Koncedent je dolžan ponudnikom posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva ponudnika za pojasnitev ponudbe posredovana šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb. V istem roku sme ponudnik dopolniti razpisno dokumentacijo in ustrezno podaljšati rok za oddajo ponudb.
34. člen
Ponudba mora vsebovati vse z razpisom in razpisno dokumentacijo zahtevane podatke.
35. člen
Ponudba se vloži neposredno pri koncedentu ali se mu pošlje po pošti. Za pravočasno vloženo se šteje ponudba, ki je prispela na naslov naročnika, ne glede na vrsto prenosa pošiljke, najkasneje zadnji dan razpisanega roka in do ure določene z javnim razpisom. Nepravočasno prispele prijave se neodprte vrnejo vlagatelju.
36. člen
Rok za prijavo na javni razpis za izvajanje javne službe mora omogočiti ponudnikom pripravo ponudbe in ne sme biti krajši od tridesetih dni.
37. člen
Javni razpis je uspešen, če je koncedent prejel vsaj eno pravočasno in popolno prijavo. Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
Če koncedent ne pridobi nobene popolne prijave, se javni razpis ponovi. Javni razpis se ponovi tudi, če koncesionar ni bil izbran ali če s prijaviteljem, ki je bil izbran za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
38. člen
V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja oziroma na drugačno razvrstitev njihovih ponudb glede na ostale ponudbe. Če komisija ugotovi, da dokumentacija ponudnika formalno ni popolna, pozove ponudnika, da jo dopolni in mu določi rok za dopolnitev dokumentacije. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osem dni.
Če prijavitelj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je vloga popolna, v nasprotnem primeru pa je nepravilna.
39. člen
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali sovraštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
40. člen
Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
Neposredno pred izdajo odločbe o izbiri se stranke na ustni obravnavi seznanijo s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter se jim določi rok, ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe. Če v tem roku pripombe niso podane, se šteje, da stranke nimajo pripomb.
41. člen
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja. O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo, najkasneje v roku 60 dni od dneva odpiranja ponudb.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja. Zoper upravno odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
42. člen
Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu Občine Vitanje sklene njen župan.
43. člen
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih. Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
44. člen
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
45. člen
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliko in namen koncesije;
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja;
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe;
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
– način spreminjanja koncesijske pogodbe;
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje;
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
46. člen
Organ koncedenta, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
X. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
47. člen
Koncesionar si zagotavlja plačilo za opravljene storitve javne službe z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom storitev, iz proračuna Občine Vitanje ter drugih virov.
48. člen
Cene storitev za opravljanje dejavnosti iz 3. člena tega odloka morajo biti oblikovane v skladu s predpisi, ki urejajo področje oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Cenik storitev je sestavni del koncesijske pogodbe.
XI. NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA
49. člen
Plačilo koncesionarja koncedentu za izvajanje javne službe na podlagi tega odloka ni predvideno.
XII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
50. člen
Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in občinski redarji.
Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
51. člen
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z nadzorom pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.
Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke ter pojasnila.
52. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
53. člen
Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan, potekati pa mora tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
54. člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
55. člen
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom javne službe v režijo.
56. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
57. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena.
58. člen
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve točke prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje točke prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju iVitanjena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in točke prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
59. člen
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
60. člen
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
61. člen
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah 42.–45. člena tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo.
62. člen
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
63. člen
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgoma opravljati javno službo do dneva, ko le – to prevzame drug izvajalec.
XIV. DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
64. člen
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
65. člen
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
66. člen
Koncesija je prenosljiva le s soglasjem koncedenta. Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
67. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom. V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68. člen
Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi odloka.
69. člen
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
70. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 900-07/2009-011
Vitanje, dne 21. decembra 2009
Župan
Občine Vitanje
Slavko Vetrih l.r.
