Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1 in 70/08), 32., 33., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07, 139/06 – odl. US, 17/08, 21/08 – popravek in 76/08 – ZIKS-1C) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2) ter skladno z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Velike Lašče (Uradni list RS, št. 21/96) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/06 – UPB) je Občinski svet Občine Velike Lašče na 21. redni seji dne 20. januarja 2010 sprejel

Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na celotnem območju Občine Velike Lašče.

S tem odlokom se določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– koncesijo,
– kazenske določbe,
– prehodne in končne določbe.
Ta odlok je tudi koncesijski akt, s katerim Občina Velike Lašče (v nadaljevanju: koncedent) določa predmet in pogoje za podelitev koncesije za javno službo. Izvajalec javne službe iz 7. člena tega odloka je koncesionar.

Cilji javne službe po tem odloku so:
1. povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavljati (omogočati) dostop do storitev javne službe,
2. zagotoviti odlaganje ostankov predelave odpadkov ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,
3. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«,
4. zagotavljati podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost o ravnanju s komunalnimi odpadki.

Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1. Koncedent,
2. Izvajalec javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Velike Lašče (v nadaljevanju koncesionar),
3. Povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj),
4. Imetniki komunalnih odpadkov na območju občine.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in je uvrščen v eno od skupin odpadkov skladno z uredbo ravnanju z odpadki;
2. povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov) oziroma vsaka oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov;
3. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
4. ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju;
5. obdelava odpadkov je predelava ali odstranjevanje odpadkov v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki;
6. predelava odpadkov so postopki, določeni v prilogi 5 Uredbe o ravnanju z odpadki, in drugi postopki z namenom koristne uporabe odpadkov ali njihovih sestavin. Predelava odpadkov je tudi njihova priprava za ponovno uporabo, recikliranje snovi v odpadkih, njihov sežig ali sosežig z energetsko izrabo (kot na primer sortiranje) in predelava odpadkov v gorivo. Sežig odpadkov zaradi njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov;
7. odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v prilogi 6 Uredbe o ravnanju z odpadki, in vsi drugi postopki priprave za odstranjevanje odpadkov, katerih ni mogoče predelati;
8. predobdelava so vmesni postopki predelave, označeni z oznakama R12 in R13 iz priloge 5 te uredbe, in vmesni postopki odstranjevanja, označeni z oznakami D13, D14 in D15 iz Uredbe o ravnanju z odpadki;
9. naprava je naprava v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v kateri se odpadki obdelujejo;
10. zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki oddajajo ali prepuščajo, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje pred prevozom zaradi oddaje v obdelavo.

Koncedent zagotavlja izvajanje javne službe v obliki neposredno prenesene koncesionirane gospodarske javne službe na celotnem območju Občine Velike Lašče v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
Na območju Občine Velike Lašče opravlja javno službo odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov kot neposredno preneseno na podlagi tega odloka SNAGA Javno podjetje d.o.o., Povšetova 6, 1000 Ljubljana, skladno s 35. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP) in vlaganji v izgradnjo regijskega centra ravnanja z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana.

Javna služba se zagotavlja za vse odpadke z območja občine, ki so v skladu z občinskim predpisom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov namenjeni odlaganju ali drugi obliki odstranjevanja.
Javna služba se zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in koncedenta, ki urejajo področje javne službe ter koncesijske pogodbe.

Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki jih koncedent ne prenese na koncesionarja, opravlja občinska uprava.
Občinska uprava skrbi za koordinacijo aktivnosti med koncedentom in izvajalcem, koncesionarjem.

Javna služba obsega naslednje storitve:
1. prevzem ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
2. odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov ali odstranjevanje komunalnih odpadkov.
Storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obsegajo:
– preverjanje in prevzem nenevarnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje odlagališča,
– zagotavljanje predelave odpadkov,
– zagotavljanje odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov,
– redno vzdrževanje objektov in naprav za predelavo in odstranjevanje odpadkov,
– zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav za predelavo in odstranjevanje odpadkov,
– zagotavljanje obratovalnega monitoringa objektov za odstranjevanje odpadkov,
– izvajanje ukrepov in nalog za zmanjševanje količin odlaganja biorazgradljivih odpadkov in za zajem odlagališčnih plinov,
– izdelavo letnih in dolgoročnih načrtov ravnanja z odpadki,
– vodenje evidenc, pripravo poročil ter poročanje pristojnim službam,
– pripravo ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in
– pripravo ukrepov po zaprtju odlagališča.
Vse navedene storitve mora zagotavljati koncesionar v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in odlaganja odpadkov na odlagališčih.
Koncesionar mora obdelavo odpadkov zagotoviti v okviru postopkov predelave odpadkov (postopki R) in odstranjevanja odpadkov (postopki D), v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
Za nemoteno izvajanje javne službe mora koncesionar zagotoviti tudi:
– poročanje koncedentu o izvajanju javne službe,
– oblikovanje predlogov cen oziroma sprememb tarifnih postavk javne službe,
– obračun storitev javne službe,
– vodenje katastra gospodarske infrastrukture,
– obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe,
– omogočanje nemotenega nadzora nad izvajanjem javne službe.

Prevzem ostankov predelave komunalnih odpadkov ali komunalnih odpadkov se za območje občine zagotavlja na odlagališču nenevarnih odpadkov, s katerim upravlja koncesionar (v nadaljevanju: odlagališče).

Komunalni odpadki po tem odloku so odpadki iz gospodinjstev ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti oziroma ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01.
Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 (v nadaljnjem besedilu: frakcije) so ločene frakcije in nevarne frakcije iz predpisa, ki ureja oskrbo ločeno zbranih frakcij pri opravljanju javne službe.
Klasifikacijske številke odpadkov so številke s seznama odpadkov po predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki.

Odpadki, ki so predmet tržne dejavnosti (in niso predmet storitve obvezne javne službe), so nekomunalni odpadki z naslednjimi klasifikacijskimi številkami:

01    Odpadki pri raziskovanju, pridobivanju in predelavi
      mineralnih surovin
02    Odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribištva,
      ribogojstva in proizvodnje hrane
03    Odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje
      papirja, kartona, vlaknine, plošč in pohištva
04    Odpadki pri proizvodnji usnja, krzna in tekstilij
05    Odpadki pri rafinaciji nafte, čiščenju zemeljskega
      plina in pirolizi premoga
06    Odpadki iz anorganskih kemijskih procesov
07    Odpadki iz organskih kemijskih procesov
08    Odpadki pri proizvodnji, pripravi, dobavi in uporabi
      premazov (barv, lakov, emajlov), lepil, tesnilnih mas
      in tiskarskih barv
09    Odpadki pri fotografskih dejavnostih
10    Anorganski odpadki iz termičnih procesov
11    Odpadki iz kemične obdelave površin, površinske
      zaščite kovin in drugih materialov ter iz
      hidrometalurgije barvnih kovin
12    Odpadki iz postopkov oblikovanja in površinske
      obdelave kovin in plastike
15 02 Absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe in
      zaščitne obleke
16    Odpadki, ki niso zajeti drugje v seznamu
18    Odpadki iz zdravstva in veterinarstva ter z njima
      povezanih raziskav (brez odpadkov iz kuhinj in
      restavracij, ki ne izvirajo iz neposredne zdravstvene
      nege)
19    Odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov, naprav za
      čiščenje odpadne vode in objektov za oskrbo pitne in
      tehnološke vode Klasifikacijske številke odpadkov so
      številke s seznama odpadkov po predpisu, ki ureja
      ravnanje z odpadki in so sestavni del tega odloka
      in
      ostanki predelave nenevarnih gradbenih odpadkov iz
      skupine s klasifikacijsko številko 17 in azbestno-
      cementni odpadki (17 06 01* in 17 06 05*).

Podrobnejša vsebina storitev javne službe se določi s Poslovnikom odlagališča nenevarnih odpadkov.

Za zagotavljanje javne službe mora koncedent zagotoviti:
– izvajanje javne službe v skladu s predpisi,
– cene storitev, ki bodo zagotavljale ob normalnem poslovanju ustrezen obseg in kvaliteto storitev javne službe,
– prostor za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov, kolikor ga v skladu z dogovorom ne zagotavlja koncesionar,
– nadzor nad izvajanjem javne službe.

Obveznosti koncesionarja so:
– zagotavljanje obratovanja odlagališča,
– vzdrževanje odlagališča,
– odložitev ostankov predelave,
– odstranjevanje komunalnih odpadkov,
– zbiranje in odvajanje izcedne vode, padavinske vode in tehnološke vode ter njihovo čiščenje,
– zajemanje odlagališčnega plina in njegova predelava,
– prekrivanje telesa odlagališča in zagotavljanje površinskega tesnenja z vgrajenim sistemom površinskega odvajanja padavinske vode ter razplinjevanja,
– tehtanje in vizualni pregled ostankov predelave in komunalnih odpadkov,
– merjenje vpliva odlagališča na okolje,
– kontrolna analiza reprezentativnih vzorcev ostanka predelave ali komunalnih odpadkov in
– izdelati poslovnik obratovanja odlagališča.

Uporabniki javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so vsi povzročitelji odpadkov, kot jih opredeljuje občinski odlok, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.

Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– do zagotovljenih cen storitev javne službe,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in drugimi predpisi.

Uporabniki imajo dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– redno plačevati storitve in
– prijaviti koncesionarju vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe.

Fizične osebe stanujoče na območju občine lahko brezplačno z osebnim vozilom pripeljejo in odložijo na odlagališče komunalne odpadke v skladu s pogoji, ki jih določi koncesionar.

Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje storitev javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe,
– iz proračuna koncedenta, za storitve, katerih naročnik je neposredno koncedent oziroma jih je po zakonu ali drugem predpisu le-ta dolžan financirati,
– iz dotacij, donacij in subvencij in
– drugih virov.

Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje občinskih javnih služb varstva okolja ter predpisi občine.
Cene storitev javne službe so cene, na podlagi katerih koncesionar obračunava opravljene storitve njihovim uporabnikom ali izvajalcem javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.

Zavezanci za plačilo storitev javne službe po tem odloku so vse fizične in pravne osebe, ki so zavezanci za plačilo storitev javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v skladu z občinskim odlokom, ki ureja slednjo javno službo ali izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
Povzročiteljem, ki odpadke pripeljejo na odlagališče sami in niso vključeni v sistem storitev javne službe, v skladu z občinskim odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, se za storitev javne službe po tem odloku izstavi račun v skladu z veljavnim cenikom upravljavca odlagališča.

Storitve, ki jih koncesionar opravlja kot dopolnilno dejavnost, se obračunavajo po izvajalčevem, koncesionarjevem ceniku storitev. Cenik storitev in njegove spremembe morajo biti javno objavljene.

Za zagotavljanje javne službe koncedent zagotovi prostor za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, prevzetih na območju občine, razen, če tega na podlagi dogovora, ne zagotavlja koncesionar.

Koncesionar zagotavlja odlaganje ostankov predelave ali odlaganje komunalnih odpadkov z opremo, objekti in napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu ali jih kakorkoli drugače zagotovi.

Začetek in čas trajanja koncesije se natančno opredelita v koncesijski pogodbi. Koncesijsko razmerje se prične s podpisom koncesijske pogodbe oziroma v skladu z njenimi določili.
Koncesijsko razmerje se sklene za dobo štirih let. Koncesijsko razmerje se lahko avtomatično podaljša v primeru, da ima koncesionar na razpolago prostor za odlaganje odpadkov na odlagališču, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– s prevzemom koncesije v režijo ali javno podjetje;
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgano opravljati javno službo do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec.

Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če je pogodbeni stranki pod pogoji, navedenimi v pogodbi, ne podaljšata;
– z razdrtjem pogodbe.
Razlogi in pogoji za razdrtje pogodbe, odpovedni roki in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe, se določijo v koncesijski pogodbi.

Če pride do sprememb odloka, ki so posledica uskladitve z veljavno zakonodajo ali je le-ta upravičena zaradi varovanja javnega interesa, sme koncedent zahtevati ustrezno spremembo koncesijske pogodbe.
Če koncesionar ne privoli v spremembo pogodbe, sme koncedent pogodbo razdreti, ob pogoju, da so podane spremenjene okoliščine v smislu določil obligacijskega zakonika.
Določila tega člena se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Koncedent lahko razdre pogodbo v primeru, če koncesionar huje krši koncesijsko pogodbo, zlasti pa:
– če koncesionar neupravičeno prekine izvajanje storitev javne službe za več kot pet dni oziroma za največ deset dni skupaj v koledarskem letu;
– če koncesionar opravlja storitve v nasprotju s tem odlokom, ogroža varnost ljudi in premoženja ter ne vzdržuje infrastrukture v skladu s predpisi;
– če koncedentu ali odjemalcem namerno ali iz velike malomarnosti povzroča škodo;
– če se pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil koncedenta;
– če koncesionar kot pravna oseba preneha obstojati (stečaj, sodna odločba).
Koncesionar lahko razdre pogodbo v primeru, če koncedent huje krši koncesijsko pogodbo, zlasti pa če ne plača storitev, katerih neposredni naročnik je koncedent.
Koncedent mora koncesionarju oziroma koncesionar koncedentu pred razdrtjem pogodbe dati primeren pismeni rok za odpravo kršitev.

Koncedent lahko odvzame koncesionarju koncesijo v primeru:
– če ne začne z izvajanjem koncesije v za to določenem roku;
– če je izražen utemeljen javni interes po prenehanju izvajanja gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe.
V primeru odvzema koncesije po drugi alinei prvega odstavka tega člena se za odškodnino koncesionarju uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev.

Koncesionar lahko prenese koncesijo na drugo pravno osebo samo s privolitvijo in pod pogoji koncedenta, kar se uredi s posebno pogodbo.

Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Za višjo silo v tem primeru se šteje predvsem katastrofe in havarije, ki jih ni bilo mogoče preprečiti s skrbnim načrtovanjem.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale iz razloga višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha samo na podlagi sporazuma med koncedentom in izvajalcem, koncesionarjem.

Koncesionar je dolžan za vsako leto trajanja koncesijskega razmerja plačati koncedentu odškodnino za koncesijo v dogovorjeni višini od fakturirane vrednosti storitve javne službe.
Kriteriji za določitev koncesijske dajatve in višina koncesijske dajatve se določijo v koncesijski pogodbi in jo mora koncesionar plačevati koncedentu kvartalno.
Na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka lahko koncedent v javnem interesu koncesionarja oprosti plačila koncesijske dajatve, kar se določi v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko pogodbo skladno z določili tega odloka s koncesionarjem sklene župan.

Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere so v primeru kršitve po tem odloku predpisane kazenske sankcije, opravlja občinski inšpektorat oziroma za nadzor pristojen organ občinske uprave.

Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar kot pravna oseba, če:
– ne zagotovi izvajanja javne službe po vrstah in v obsegu, določenem v členih od 10 do 14 tega odloka,
– ne zagotovi pogojev, navedenih v 16. členu tega odloka,
– ne pripravi Poslovnika odlagališča nenevarnih odpadkov iz 14. člena tega odloka.
Z globo 300 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe koncesionarja za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka.
Z globo 300 EUR se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 700 EUR se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik.

Z globo 300 EUR se kaznuje posamezni povzročitelj, ki ravna v nasprotju z 20. členom tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.