Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – UPB, 106/05, 65/07 in 75/08) je Občinski svet Občine Črnomelj na 22. redni seji dne 28. 1. 2010 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine: Preloka – šola (EŠD 10086) – v nadaljevanju: spomenik.

Spomenik obsega stavbo šole na delu parcele št. stp. 2/1, k.o. Preloka. Meja območja spomenika je povzeta po digitalnem katastrskem načrtu. Izris meje območja, ki je v merilu 1:1000, je sestavni del predloga za razglasitev, ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto (v nadaljevanju: Zavod).
Predlog za razglasitev je na vpogled pri Zavodu in Občini Črnomelj.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Šola na Preloki s svojo zunanjo podobo, tlorisno zasnovo ter ohranjeno notranjo opremo ohranja spomin na nekdanjo več kot stoletno šolsko dejavnost (1866–1979). Po času nastanka sodi med najstarejše še ohranjene šolske stavbe v Beli krajini. Dekorativno členjena fasada, stavbno pohištvo, strešna konstrukcija, izvedba stropov ter notranjega stopnišča pričajo o gradbenih in estetskih merilih, ki so v prvi četrtini 20. stoletja veljali za državna šolska poslopja. V tem pogledu je stavba po kvaliteti izjemna in izstopa iz ostalega vaškega stavbnega fonda. Posebno vrednost daje stavbi delno še ohranjena stara šolska oprema (šolske klopi, omare ter učni pripomočki), ki predstavlja pomemben in izjemno redek dokument nekdanje podobe šolskih učilnic. Šola je s svojo dejavnostjo pripomogla, da se je v vasi poleg verskega središča razvilo tudi večje posvetno izobraževalno središče med Vinico in Adlešiči, kar je Preloki dalo pomembnejše mesto v hierarhiji naselij v tem delu Bele krajine.
Stavba šole stoji v neposredni bližini župnijskega areala (cerkev sv. Trojice s pokopališčem, župnišče) nad vzhodnim delom naselja in je vključeno v arheološko najdišče Sveta Trojica (EŠD 23892).
Šola je bila zgrajena leta 1866. Zasnovana je kot enonadstropna in delno podkletena stavba. Ima triosno glavno in stransko fasado. Pokrita je s štirikapno streho. Ima bogato dekorativno členjeno fasado. V osi glavne fasade je v pritličju vgrajen kamnit portal z dvokrilnimi masivnimi vrati. Kletni del sestavljata večja obokana prostora. V pritličju so kuhinja, sanitarije in večja učilnica. V prvem nadstropju so bivalni prostor, stranišča in še ena učilnica. Podstrešje je prazno. Sedanjo zunanjo podobo je šola dobila po temeljiti prenovi leta 1926.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh njegovih značilnih vedut;
– prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– prepoved vseh posegov v talne plasti, tlorise in gabarite spomenika, njegovo poslikavo in opremo ter v druge značilne stilne elemente spomenika, razen v primeru vzdrževalnih posegov, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna služba za varstvo kulture dediščine;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in/ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe spomenika;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet;
– na stavbo nameščati reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso v skladu s kvalitetami kulturnega spomenika;
– znotraj varovanega območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nosilci reklam, anten in ostalih naprav, razen v primerih, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.

Varstveni režim omogoča:
– trajno ohranitev kulturnih, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanje pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitev kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ ter v medijih;
– znanstvenoraziskovalno delo;
– učno-demonstracijsko delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je v skladu z zakonodajo potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda.

Obveznost javne dostopnosti spomenika:
Lastnik oziroma upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika v sorazmerju z zmožnostmi lastnika. Dostop ne sme ogrožati spomenika ali njegovih varovanih elementov, najmanj enkrat na leto pa mora lastnik javnosti omogočiti tudi brezplačen ogled spomenika.

Upravljanje spomenika:
Lastnik oziroma posestnik upravlja s spomenikom v skladu z aktom o razglasitvi neposredno ali tako, da ga poveri upravljavcu.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.