Na podlagi 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 35. seji dne 25. 1. 2010 sprejel

Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izbor optimalne oblike javno-zasebnega partnerstva.
S tem aktom Mestna občina Ljubljana, kot koncedent, določa predmet in pogoje za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za vzpostavitev in upravljanje javnega sistema izposoje koles na območju Mestne občine Ljubljana.

Mestna občina Ljubljana skladno z drugo in sedmo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 79/09) v povezavi z 2. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) in v povezavi s prvim odstavkom 2. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) ter skladno s Programom varstva okolja za Mestno občino Ljubljana (2007-2013) s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za vzpostavitev in upravljanje javnega sistema izposoje koles na območju Mestne občine Ljubljana.
Javni interes je izkazan na naslednji način:
– da se občanom, obiskovalcem in turistom omogoči učinkovit in okolju prijazen prevoz s kolesi po Ljubljani;
– da se vzpostavi javni sistem izposoje koles, ki predstavlja dopolnitev javnega prevoza po Ljubljani;
– da se prispeva k znižanju emisij CO(2) v Ljubljani;
– da se poveča delež nemotoriziranega prometa;
– da se zmanjša hrupna obremenitev okolja;
– da se zmanjša raven onesnaženosti zunanjega zraka.

Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva v obliki koncesije storitev ob upoštevanju določil Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

Predmet koncesijskega razmerja je:
– vzpostavitev javnega sistema izposoje koles, ki vključuje vzpostavitev potrebne infrastrukture z najmanj 20 izposojevalnicami koles in skupaj najmanj 200 kolesi;
– vzdrževanje vzpostavljene infrastrukture, torej izposojevalnic in koles skozi celotno koncesijsko obdobje;
– upravljanje z javnim sistemom izposoje koles;
– promocija vzpostavljenega javnega sistema izposoje koles med potencialnimi skupinami uporabnikov.

Pojmi uporabljeni v tem aktu imajo zraven pomena iz Zakona o javno-zasebnem partnerstvu še naslednji pomen:
– koncedent: je Mestna občina Ljubljana;
– koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki bo izvajala koncesionirano dejavnost iz 4. člena tega akta na podlagi podeljene koncesije;
– uporabnik: je fizična oseba, ki bo uporabljala javni sistem izposoje koles na območju Mestne občine Ljubljana;
– javni sistem izposoje koles: je sistem, ki je pod enakimi pogoji uporabe dostopen vsem uporabnikom in vključuje vso infrastrukturo, potrebno za normalno izvajanje koncesionirane dejavnosti.

Splošni pogoji izvajanja koncesionirane dejavnosti so opredeljeni s tem aktom in s koncesijsko pogodbo.

Koncesionirana dejavnost se izvaja na območju Mestne občine Ljubljana.

Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Mestne občine Ljubljana:
– izključno pravico opravljati koncesionirano dejavnost iz 4. člena tega akta,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano delovanje javnega sistema izposoje koles skladno s tem aktom in sklenjeno koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da koncesionar in vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08);
– da v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov;
– da ima poravnane vse davke in prispevke;
– da je bil ponujen javni sistem izposoje koles vzpostavljen in deluje v najmanj petih mestih z nad 250.000 prebivalci, pri čemer mora posamezen referenčni javni sistem izposoje koles obsegati najmanj 10 izposojevalnic koles in skupaj najmanj 100 koles ter mora uspešno delovati najmanj 2 leti do datuma objave javnega razpisa;
– da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni stroški vzpostavitve, vzdrževanja in upravljanja javnega sistema izposoje koles ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov;
– da pripravi in predloži končno ceno in strukturo cene, ter projekcijo finančnih obremenitev uporabnikov;
– da poda pisno izjavo s katero potrdi, da sprejema vse obveznosti določene s tem aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
– da poda pisno izjavo, s katero se zaveže vzdrževati in upravljati vzpostavljen javni sistem izposoje koles skozi celotno koncesijsko obdobje;
– da poda pisno izjavo, s katero potrdi, da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesionirane dejavnosti na kontinuiran in kakovosten način ob upoštevanju tega akta, koncesijske pogodbe in veljavnih predpisov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
– da predloži elaborat o opravljanju koncesionirane dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, finančno – operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz tega člena.
Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.

Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– vzpostavitev javnega sistema izposoje koles, ki vključuje vzpostavitev potrebne infrastrukture z najmanj 20 izposojevalnicami koles in skupaj najmanj 200 kolesi;
– vzdrževanje vzpostavljene infrastrukture, torej izposojevalnic koles in koles skozi celotno koncesijsko obdobje;
– upravljanje z javnim sistemom izposoje koles;
– uporabnikom omogočiti, da pod enakimi pogoji in skladno s splošnimi pogoji uporabe uporabljajo javni sistem izposoje koles;
– promocija vzpostavljenega javnega sistema izposoje koles med potencialnimi skupinami uporabnikov;
– da vodi vsa dela za vse investicijske in vzdrževalne posege na javnih površinah, ki so namenjene izvajanju koncesionirane dejavnosti;
– vodenje evidence v zvezi z izvajanjem koncesionirane dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– po prenehanju koncesijskega razmerja v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih se je izvajala koncesionirana dejavnost;
– omogočati koncedentu nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti;
– omogočiti koncedentu dostop do podatkov o delovanju javnega sistema in o izvajanju koncesionirane dejavnosti, ki se avtomatsko zbirajo v okviru delovanja javnega sistema izposoje koles in bodo koncedentu služili za oceno delovanja javnega sistema.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotovi primerne lokacije za izvajanje koncesionirane dejavnosti na območju Mestne občine Ljubljana;
– da zagotovi na izbranih lokacijah, kjer bodo izposojevalnice koles, dostop do javne infrastrukturne (elektrika, optika);
– da zagotovi ustrezen nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti.

Koncedent daje koncesionarju javno pooblastilo, da prevzema vodenje vseh evidenc, ki so za opravljanje koncesije potrebne, skladno z veljavnimi predpisi.

Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Obveznosti, ki izhajajo iz koncesije, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v koncesijski pogodbi.
Koncesija se podeli za obdobje 15 let. Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno s koncesijsko pogodbo. Koncesijsko razmerje preneha iz razlogov, navedenih v tem aktu.
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša največ za polovico koncesijskega obdobja.

Način financiranja koncesionirane dejavnosti se dogovori s koncesijsko pogodbo.

V izhodiščni tarifi morajo biti definirana vsa plačila, ki jih uporabniki plačujejo koncesionarju.
Izhodiščna tarifa in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncedent za podelitev koncesije iz 4. člena tega akta izvede postopek javnega razpisa.
Javni razpis se izvede skladno z določili Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in ob smiselni uporabi Zakona o javnem naročanju.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem glasilu Evropske unije.
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.

Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega ponudnika.
Kot merila za izbor koncesionarja se bo uporabila:
– višina ponujenih izhodiščnih tarif, ki morajo definirati vsa plačila, ki jih uporabniki plačujejo koncesionarju;
– finančni načrt, iz katerega so razvidni stroški vzpostavitve, vzdrževanja in upravljanja javnega sistema izposoje koles ter viri financiranja za pokritje predvidenih stroškov;
– število referenc ponujenega javnega sistema izposoje koles.

Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire koncesionarja in izbiro koncesionarja se pooblasti mestno upravo.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija ima predsednika in najmanj štiri člane. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih prijav oziroma ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo upravni organi koncedenta in zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
Na podlagi poročila strokovne komisije odloči, v imenu koncedenta o izboru koncesionarja z upravno odločbo, mestna uprava. Poročilo se posreduje v vednost mestnemu svetu.

Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku enega meseca od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena, ali iz razlogov določenih v tem aktu in koncesijski pogodbi.

Koncesijska pogodba lahko z (enostransko) koncedentovo odpovedjo/razdrtjem preneha:
a) če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
b) če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
c) če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
d) če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
e) če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
f) če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem aktom in koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve točke prejšnjega odstavka, lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti po pravilih pravdnega postopka. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz točke b in c prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz točke d, e in g prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane dejavnosti v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana dejavnost,
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno,
– zaradi ponavljajočih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema koncesije iz druge alineje drugega odstavka je koncesionar upravičen do odškodnine po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
V primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …) mora koncesionar obvestiti koncedenta.

Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.

S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža.

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.