Na podlagi 3., 7., 32. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 27/08 – ZLS-UPB2, 27/08, 76/08), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št 39/06 – ZV1-UPB1, 28/06, 49/06 – ZMetD, 66/06, 33/07-ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 99/07 – ZP-1-UPB4, Odločba US 139/06, 17/08, 21/08, 76/08 – ZIKC-1C), 3. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 68/07), 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) ter v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 21. januarja 2010 sprejel

(1) Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe »urejanje in čiščenje javnih površin« določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe »urejanje in čiščenje javnih površin« tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja gospodarske javne službe;
– vrsto in obseg izvajanja gospodarske javne službe;
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki je lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa;
– zelene površine, njihovo urejanje, vzdrževanje in izvajanje posegov na njih, varovanje;
– čiščenje javnih površin, njihovo urejanje, vzdrževanje in izvajanje posegov na njih, varovanje.
(2) Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe predstavlja tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije za lokalno gospodarsko javno službo »urejanje in čiščenje javnih površin« (v nadaljevanju besedila: javna služba).

(1) Poleg pomenov, določenih v zakonu, odloku o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Nova Gorica ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna lokalna gospodarska javna služba urejanje in čiščenje javnih površin;
– koncedent: je Mestna občina Nova Gorica;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar: je pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;
– pristojni organ: je, če ni z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti drugače določeno, organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določen z Zakonom o graditvi objektov in Zakonom o prostorskem načrtovanju, in sicer:
– javna površina: je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulica, trg, tržnica, kolesarska pot, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina;
– gospodarska javna infrastruktura (lokalnega pomena): so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb;
– grajeno javno dobro: so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

Gospodarska javna služba iz 1. člena se na območju občine izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi in pod pogoji, določenimi z zakonom in podzakonskimi akti ter v skladu z odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.

Podlago za določitev javnih površin predstavljajo veljavni prostorski akti občine.

(1) Ta odlok določa urejanje in čiščenje ter vzdrževanje javnih površin v ureditvenih območjih naselij v lasti Mestne občine Nova Gorica (naselja Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Rožna Dolina in Pristava) in drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena z namenom, da se ohrani njihova ekološka, sociološka, estetska, vzgojno-izobraževalna in naravovarstvena zasnova.
(2) Mestna občina Nova Gorica lahko za posamezno vrsto javne površine, ne glede na to, ali je v ureditvenem območju ali ne, določi poseben varstveni režim z odlokom.
(3) Mestni svet Mestne občine Nova Gorica v roku 2 mesecev po sprejemu tega odloka sprejme pravilnik, s katerim določi okvirni standard urejanja javnih površin (pogostost in obseg stalnih del pri tekočem vzdrževanju) in čiščenja javnih površin (pogostost in prioritete čiščenja).

(1) Obvezna lokalna gospodarska javna služba urejanja in čiščenja javnih površin obsega:
– urejanje javnih poti, površin za pešce oziroma trgov in ulic v mestih in naseljih mestnega značaja ter pripadajoče infrastrukture prometnih površin po merilih, ki veljajo za javne ceste ter drugih javnih površin v obsegu in v časovnih presledkih, določenih z gospodarskim planom javne službe in pravilnikom iz prejšnjega člena;
– urejanje zelenih površin, v smislu urejanja parkov, drevoredov, zelenic ter drugih javnih nasadov, zelenih otokov v mestu, cvetličnih loncev in gredic na vseh javnih površinah, na podlagi mnenja hortikulturne komisije, zlasti pa:
– negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trat;
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin;
– varstvo rastlin pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov ter čiščenje in manjše sanacije po posledicah elementarnih nezgod;
– druga dela, ki so potrebna, da so zelene površine urejene (košnja trave, obrezovanje, zalivanje, zasajevanje itd.),
– vzdrževanje in obnavljanje poti, peskolovov, ograj, vodometov, klopi, posod za odpadke, igral in drugih elementov mestne opreme;
– postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in podobno) na javnih površinah;
– čiščenje, pometanje in pranje javnih poti, drugih prometnih površin in zelenih površin ter praznjenje in vzdrževanje košev za odpadke, kot elementov mestne opreme na javnih krajih;
– čiščenje avtobusnih postajališč in vzdrževanje avtobusnih čakalnic;
– interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, robnikov, bankin, sistema odvodnjavanja in drugih elementov prometnih površin, postavljanje in obnavljanje talne in vertikalne signalizacije (razen svetlobne), skrb za pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje elementov mestne opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah;
– vodenje ustreznih katastrov in evidenc;
– sodelovanje pri razvoju, načrtovanju in pospeševanju javne službe;
– redno vzdrževanje objektov in naprav, vzdrževanje prometnih površin, bankin, odvodnjavanja, brežin, prometne signalizacije in opreme, cestnih naprav in čiščenje javnih površin;
– ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe in drugimi predpisi v okviru javne službe;
– priprava programov investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših posegov in organizacije njihove izvedbe po dogovoru s pristojnim občinskim organom.
(2) Dejavnosti iz prejšnjega odstavka so sestavni del gospodarske javne službe, kolikor se ne izvajajo na cestah v smislu zakona, ki ureja javne ceste ter jih delno ali v celoti vzdržujejo ali upravljajo izvajalci drugih javnih služb.
(3) Koncesionar ureja in vzdržuje tudi tiste površine, ki predstavljajo funkcionalno celoto s parkom, zelenico, prometno oziroma drugo površino ter elemente mestne opreme na teh površinah, za katere vzdrževanje je pooblaščen, če je za to podan javni interes.
(4) Javna služba obsega tudi strokovna opravila, potrebna za pravočasno pripravo pogojev za tekoče vzdrževanje javnih površin in urejanje nasadov na njih.
(5) V javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih dreves in drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih površinah.
(6) Hortikulturna komisija je sestavljena interdisciplinarno, imenuje jo župan. Sestavljajo jo predstavnik občinskega oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe, oddelka za okolje in prostor, predstavnik sveta KS in zunanji strokovnjaki iz tega področja.

(1) Javne površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi odločitvami občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka mogoče pridobiti posebno pravico uporabe.
(2) Brez soglasja župana ni mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za igrišča in za urejene zelene površine.
(3) Določbe tega člena smiselno veljajo tudi za tiste površine iz prejšnjega odstavka, ki jih upravljajo ali so v lasti javnih subjektov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina.

(1) Za podiranje dreves, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na javnih površinah na objektih vzdolž javnih površin, ki bi lahko ovirala ali ogrožala uporabo javnih površin, jo poškodovala ali povečala stroške vzdrževanja javne površine, je potrebno dovoljenje pristojnega organa. V dovoljenju za posebno uporabo javne površine se določijo pogoji za opravljanje teh del.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda z odločbo v upravnem postopku.
(3) Določba prvega odstavka se smiselno uporablja tudi za vse omejitve javne uporabe javnih površin, kot jo zlasti terja:
– postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;
– ureditev gradbišč;
– začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala;
– izvedba športnih, kulturnih in drugih prireditev;
– postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic in druga oblika širjenja gostinskega, trgovskega ali drugega poslovanja;
– zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev.
(4) Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.
(5) V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin, vendar vplivajo na uporabo javnih površin, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju koncesionarja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ lahko pred izdajo dovoljenja za uporabo javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.
(6) V primerih prekopavanja javnih površin zaradi nujnih interventnih del na gospodarski javni infrastrukturi, je izvajalec posega dolžan najkasneje v roku 24 ur obvestiti pristojni občinski oddelek o izvajanju del in takoj po končanju del obnoviti javno površino v začasno prvotno stanje. Končno primopredajo vrnitve v prvotno stanje potrdita izvajalec interventnega posega in izvajalec javne službe po dveh mesecih z zapisnikom, ki ga predata pristojnemu organu.

(1) Skupne površine v uporabi lastnikov objektov v urbanih naseljih, ki jih za potrebe izvajanja tega člena in 10. člena tega odloka predstavlja ureditveno območje občine, z izjemo kmetijskih in gozdnih površin na tem območju, morajo lastniki objektov urejati in vzdrževati skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo prostorski akti, zlasti pa skladno z načrti ureditve zelenih površin.
(2) Lastnik, uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu pripada zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine, vezane na objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren za njeno vzdrževanje v skladu z načrti ureditve zelenih površin in hortikulturnimi pravili.
(3) Oseba iz drugega odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin s tem, da na njih brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme postavljati začasnih objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme dopustiti kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter opravljanja gospodarske dejavnosti.

(1) Drevja na urbanih območjih ni dovoljeno sekati brez dovoljenja pristojnega organa. Dovoljenje ni potrebno za sekanje sadnega drevja in okrasnega grmovja na zasebnih površinah.
(2) Dovoljenje se izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega mnenja.
(3) Dovoljenje ni potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede izvajalec v primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih katastrof in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo, varnost cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti pristojni organ.
(4) Za izdajo dovoljenja za posek drevesa ni potrebno mnenje iz drugega odstavka v primerih, ko drevo ali nasad nista posebej zaščitena in ne rasteta na meji funkcionalne površine objekta ter gre istočasno za primer:
– da s posekom soglašajo lastniki večinskega dela objekta, h kateremu funkcionalna površina pripada, ali
– da je posek utemeljen zaradi varovanja zdravja oseb.
(5) Stroški poseka bremenijo:
– na javnih površinah – proračun;
– na funkcionalnih površinah objektov in na površinah v zasebni lasti – lastnike objektov oziroma površin.

Zelene površine v ureditvenih območjih naselij so:
1. javne zelene površine v lasti ali v upravljanju Mestne občine Nova Gorica, ki so pod enakimi pogoji namenjene vsem uporabnikom,
2. druge zelene površine v lasti pravnih in fizičnih oseb, ki niso pod enakimi pogoji namenjene vsem uporabnikom (v nadaljevanju: zasebne zelene površine), katere urejajo, varujejo in vzdržujejo lastniki oziroma uporabniki površin.

(1) Javne zelene površine so po tem odloku hortikulturno urejene javne površine in površine okoli javnih objektov, predvsem pa:
1. javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, pešpoti na javnih zelenih površinah,
2. zelene površine ob javnih cestah in poteh, vodnih tokovih, športnih igriščih, kopališčih in otroških igriščih,
3. zelene površine ob spomeniških, zgodovinskih ter posameznih turističnih objektih v javni lasti, če je njihovo urejanje v pristojnosti Mestne občine Nova Gorica,
4. zelene površine v stanovanjskih naseljih,
5. varovalni in zaščitni nasadi, posamezna okrasna drevesa ali skupine dreves, ki bistveno vplivajo na podobo krajine na celotnem območju Mestne občine Nova Gorica,
6. zelene in rekreacijske površine določene s posebnimi predpisi Mestne občine Nova Gorica,
7. vse druge zelene površine, ki so s prostorskimi dokumenti ali drugimi akti pristojnega organa opredeljene kot javne zelene površine. Kot javne površine se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega dobra in se ne glede na lastnino, začasno, do ureditve v skladu s prostorskimi akti, na podlagi ustreznega pravnega akta, uporabljajo za javne namene.
(2) Za javne zelene površine se po tem odloku štejejo tudi javna otroška igrišča, urejena na javnih površinah.
(3) Vsi predmeti, naprave in infrastrukturni objekti, ki so na javnih zelenih površinah in so namenjeni urejanju, vzdrževanju in varstvu ter rabi zelenih površin, so del javnih zelenih površin.
(4) Javne zelene površine so določene v katastru javnih zelenih površin v Mestni občini Nova Gorica, ki mora poleg splošnih podatkov vsebovati tudi kategorizacijo javnih zelenih površin. Kataster javnih zelenih površin mora voditi izvajalec javne gospodarske službe. Koncesionar je dolžan zagotoviti elektronski dostop do katastra in njegovo aplikativno kompatibilnost.
(5) Zasebne zelene površine so zemljišča v območju naselij, ki funkcionalno pripadajo zazidanemu stavbnemu zemljišču, in nezazidana stavbna zemljišča.

Zemljišča, objekti in naprave na javnih površinah so grajeno javno dobro v lasti Mestne občine Nova Gorica. O tem, ali je posamezno zemljišče zelena površina po tem odloku, odloči v dvomljivih primerih občinska uprava z odločbo.

(1) Nove javne zelene površine se lahko pridobivajo in urejajo samo v skladu s prostorskimi akti in na njihovi podlagi izdanimi dovoljenji za posege v prostor.
(2) Investitorji gradenj objektov v ureditvenih območjih naselij so dolžni v skladu s prostorskimi akti poskrbeti za estetsko, varno in naravnim pogojem primerno ureditev okolja novih gradbenih objektov.
(3) Nove javne zelene površine na območjih naselij, ki niso vključene v prostorskih aktih, se načrtujejo na osnovi programa, ki ga pripravi občinski upravni organ, pristojen za izvajanje gospodarske javne službe, v sodelovanju z občinskim upravnim organom, pristojnim za okolje, sprejme pa ga občinski svet.

(1) Za zagotovitev primernega videza naselja in zagotovitev pravic drugih fizičnih in pravnih oseb mora investitor stanovanjskega, poslovnega, industrijskega ali drugega objekta javnega pomena v projektni dokumentaciji določiti načrt urejanja zelenih površin ob objektu, ki ga namerava graditi. Načrt urejanja zelenih površin obsega ureditveni načrt zelenih površin in predlog hranjenja rodovitne zemlje v času gradnje.
(2) Soglasje o usklajenosti načrta urejanja zelenih površin s prostorskimi akti izda pristojni organ.
(3) Gradbeno dovoljenje se lahko, če ni z državnim predpisom drugače določeno, izda šele po pridobljenem soglasju iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Javne zelene površine se urejajo v skladu z načrtom urejanja javnih zelenih površin, ki mora vsebovati program ureditve javnih zelenih površin in zavarovanja posameznih značilnih javnih zelenih površin, drevoredov in zelenih površin ob pomembnejših prometnicah, križiščih, ob objektih, urejenih vodnih strugah ipd. Načrt urejanja javnih zelenih površin izdela izvajalec javne službe v štirih mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe, za obdobje 1 leta. Načrt urejanja javnih zelenih površin mora potrditi pristojni organ.
(2) Načrt urejanja javnih zelenih površin mora biti usklajen z omrežjem komunalnih in energetskih naprav ter objektov s priključki na komunalne naprave.

(1) Zasebne zelene površine, ki mejijo na javne površine, morajo biti urejene tako, da ne kvarijo estetskega videza naselja in zagotavljajo pravice drugih fizičnih in pravnih oseb in prometno varnost. Enako velja za javne površine, ki mejijo na zasebne zelene površine.
(2) Lastniki oziroma uporabniki zasebnih zelenih površin so dolžni zagotavljati enak oziroma primerljiv standard urejenosti (ravnanje s plodno zemljo, skrb za drevesa, ohranjanje zelenih površin, vzdrževanje čistoče, košnja, vzdrževanje urejenega videza zelenih površin itd.), kot velja z uporabo storitev po tem odloku za javne zelene površine.
(3) Za zasaditev zasebnih zelenih površin ob javnih prometnih površinah z živo mejo, drevjem ali drugimi visokoraslimi nasadi, mora lastnik pridobiti soglasje pristojnega organa.
(4) Investitorjem individualnih stanovanjskih hiš ni potrebno predložiti načrta urejanja zelenih površin. Zelene površine teh gradenj se morajo urediti v skladu s projektno dokumentacijo.

(1) Javna otroška igrišča se urejajo v okviru javnih zelenih površin.
(2) Javna otroška igrišča morajo biti ločena od ostalega prostora, predvsem od javnih prometnih površin. Ločitev otroških igrišč od ostalega prostora mora biti izvedena tako, da ni ogrožena varnost uporabnikov igrišč.
(3) Javna otroška igrišča morajo biti opremljena z igrali in opremo, ki ob normalni uporabi ne ogroža uporabnikov igrišč.

Pri urejanju javnih zelenih površin morajo izvajalec javne službe in drugi izvajalci posegov na zelenih površinah ravnati s plodno zemljo tako, kot to določajo predpisi o ravnanju s plodno zemljo.

Za urejanje in vzdrževanje gozdov in zemljišč, ki so po zakonu o gozdovih določene kot gozdne površine, veljajo predpisi o gozdovih.

(1) Na površinah, opredeljenih v 12. členu tega odloka, ter na drugih gosto naseljenih območjih občine, ki so namenjena pešcem, se psi lahko vodijo le na povodcu. Lastniki in vodniki psov morajo z javnih površin, stopnišč in vhodov v stanovanjskih zgradbah na območju Mestne občine Nova Gorica sproti odstranjevati pasje iztrebke. V ta namen mora vsak lastnik oziroma vodnik psov imeti ustrezno opremo – vrečko in lopatko.
(2) Obveznosti lastnikov in vodnikov psov glede odstranjevanja iztrebkov veljajo tudi za lastnike drugih domačih živali.

Pse ni dovoljeno voditi na:
– otroška igrišča,
– zelenice v bližini vzgojno-varstvenih in šolskih ustanov,
– površine, ki so označene s posebnimi oznakami.

(1) Dovoljeni posegi v javne zelene površine so:
– redna vzdrževalna dela in ukrepi za varovanje javnih zelenih površin,
– preurejanje javnih zelenih površin zaradi spremembe njihove namembnosti,
– obnove dotrajanih ali poškodovanih elementov javnih zelenih površin,
– gradnja in vzdrževanje komunalne, energetske in druge infrastrukture,
– nujna dela na komunalni, energetski in drugi infrastrukturi,
– poseganje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Poseg v javne zelene površine je dovoljen le v okviru načrta urejanja javnih zelenih površin, gradbenih dovoljenj ali soglasja pristojnega organa oziroma, če je to potrebno zaradi varstva zelenih površin ter javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.
(3) Poseg v zasebne zelene površine je dovoljen v okviru prostorskih aktov ali če je to potrebno zaradi javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu. V primeru, da je poseg v zasebne zelene površine v okviru prostorskih aktov oziroma je poseg potreben zaradi novogradnje ali rekonstrukcije javnih prometnih površin je dovoljen ob pogoju, da lastnik soglaša s posegom. Lastnik oziroma uporabnik zasebne zelene površine ima pravico do odškodnine.
(4) Gradbeni in drugi posegi, ki imajo za posledico trajno ali bistveno krčenje javnih oziroma ostalih zelenih površin, so možni le v skladu s sprejetimi prostorskimi akti in izdanimi dovoljenji, lokacijskimi informacijami in soglasji pristojnega organa ter drugih organov in pravnih oseb, ki imajo pooblastilo na podlagi zakona.
(5) Kadar pristojni organ ugotovi, da se izvajajo posegi na javnih zelenih površinah brez dovoljenja, odredi takojšnjo ustavitev del in določi rok za pridobitev dovoljenja. Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
(6) Če izvajalec posega v javne zelene površine ne pridobi ustreznega dovoljenja v določenem roku, odredi pristojni organ vzpostavitev javne zelene površine v stanje pred posegom, na stroške izvajalca posega.

(1) V primerih prekopavanja javnih zelenih površin, zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi, je izvajalec posega dolžan najkasneje v roku 24 ur obvestiti pristojni organ o izvajanju del in takoj po končanju del povrniti javno zeleno površino v prvotno stanje.
(2) V primeru, da izvajalec nujnih del na komunalni infrastrukturi po prekopavanju ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje takoj po končanju del, mu pristojni organ odredi rok za vzpostavitev prvotnega stanja oziroma odredi, da na stroške izvajalca to opravi drugi izvajalec.

(1) Izvajalec, ki zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanja rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi posega v javne zelene površine, je dolžan poskrbeti, da ne povzroči nepotrebne škode na zelenih površinah, oziroma je dolžan škodo takoj po nastanku odpraviti.
(2) V primeru, da izvajalec škode ne odpravi takoj po opravljenem delu, mu lahko pristojni organ odredi dodatni rok za odpravo škode oziroma odredi, da na stroške izvajalca škodo odpravi drugi izvajalec.

(1) Investitor oziroma izvajalec gradbenih del in drugih posegov na javnih zelenih površinah je dolžan pred posegom na celotnem območju gradnje zavarovati obstoječa drevesa, grmovnice in drugo vegetacijo pred poškodbami. Pri drevesih in grmovnicah je potrebno zaščititi nadzemni del in koreninski sistem v skladu z načrtom urejanja zelenih površin.
(2) V primeru, da investitor oziroma izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje ali uniči drevje ali grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v enaki količini, primerni velikosti, stanju in obliki. Poškodovane zelenice je investitor oziroma izvajalec dolžan obnoviti in povrniti v stanje pred posegom.
(3) Kadar pristojni organ ugotovi, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškodovanega ali uničenega drevja ali grmičevja ni nadomestil v enaki količini, primerni velikosti, stanju in obliki, mu določi rok, v katerem mora to storiti.
(4) Če izvajalec gradbenih del naložene obveznosti ne izpolni v določenem roku, pristojni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške izvajalca gradbenih del.

V primeru, ko je zaradi gradnje potrebno odstraniti obstoječo vegetacijo (drevje, drevored, večje okrasno ali parkovno grmičevje), jo je investitor dolžan nadomestiti. Odstranjeno drevo ali nasad mora nadomestiti z enakim ali podobnim drevesom oziroma nasadom primerne vrste in velikosti v skladu z načrtom urejanja zelenih površin oziroma v skladu s projektno dokumentacijo. Nadomestno zasaditev mora izvesti na mestu in v času, ki ga odredi pristojni organ.

(1) Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec gradbenih del dolžan urediti zemljišče v skladu z načrtom urejanja zelenih površin v roku, ki je določen v dovoljenju in ki ne sme biti daljši od enega leta. Na območje, ki je namenjeno travni površini, mora posejati travno seme, primerno za uporabo v urbanih območjih.
(2) Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec gradbenih del dolžan zemljišče urediti, odstraniti začasne objekte in odvečni material ter razgrniti in poravnati plodno zemljo tako, da je plast debela najmanj 20 cm, ter na območje, ki je namenjeno travni površini, posejati travno seme, primerno za uporabo v urbanih območjih.
(3) Za drevoredne oblike sajenja in za sajenje ob asfaltnih cestah ter parkiriščih se določi višina plodne zemlje z načrtom urejanja zelenih površin.
(4) Če investitor oziroma izvajalec gradbenih del po zaključeni gradnji ne uredi zemljišča v skladu z načrtom urejanja zelenih površin v roku, ki je določen v uporabnem dovoljenju, ali tega ne stori tako, kot to določata drugi in tretji odstavek tega člena, pristojni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške investitorja oziroma izvajalca gradbenih del.

(1) Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na javni površini na celotnem območju odstraniti plodno zemljo in jo deponirati na mestu, ki ga odredi pristojni organ.
(2) Deponirano plodno zemljo je potrebno zavarovati in vzdrževati tako, da se ohrani njena plodnost. Plodno zemljo je pod določenimi pogoji mogoče uporabiti za urejanje javnih zelenih površin ob novozgrajenih objektih, na drugih javnih površinah in za izboljšanje plodnosti nerodovitnih tal.
(3) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni pristojnemu organu prijaviti pričetek del na odkopu plodne zemlje in ga obvestiti o morebitnih viških plodne zemlje.

Na javnih zelenih površinah se morajo redno ter v skladu z namenom in zahtevnostjo teh površin v okviru javne službe opravljati vsa potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, zlasti pa:
– spomladansko in jesensko čiščenje zelenih površin,
– tedensko in mesečno pobiranje smeti,
– vzdrževalna dela in košnja travnatih površin,
– urejanje nasadov in sajenje cvetličnih gredic,
– zasajanje, oskrba, čiščenje in obrezovanje dreves, drevoredov in grmovnic,
– odstranitev hirajočih oziroma suhih dreves na podlagi soglasja pristojnega organa,
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin,
– obrezovanje živih mej, posebej ob cestah in pločnikih, da ne ovirajo hoje po javnih prometnih površinah in preglednosti v križiščih in ne zakrivajo prometne signalizacije,
– oskrba in obrezovanje vegetacije na prometnih otokih,
– varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
– redno pometanje in pobiranje smeti v parkih in na zelenicah, dobava, montaža in vzdrževanje parkovne opreme,
– druga vzdrževalna dela, ki so potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin.

(1) Na zasebnih zelenih površinah, ki se nahajajo ob javnih površinah in vplivajo na videz naselja, morajo lastniki oziroma upravljavci opravljati vsa nujna vzdrževalna dela, zlasti pa:
– spomladansko čiščenje zelenih površin,
– košnjo travnatih površin,
– urejanje obstoječih nasadov,
– obrezovanje živih mej, grmovnic in dreves, posebej ob cestah in pločnikih tako, da ne segajo na javno površino in ne ovirajo hoje ter preglednosti v križiščih in ne zakrivajo prometne signalizacije,
– pravočasno odstranitev hirajočih oziroma suhih dreves,
– druga vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin in naselja.
(2) Kadar lastniki oziroma upravljavci zasebnih zelenih površin ne izvajajo nujnih vzdrževalnih del, odredi pristojni organ rok za izvedbo nujnih vzdrževalnih del.
(3) V primeru, da lastniki oziroma upravljavci zasebnih zelenih površin ne izvedejo nujnih vzdrževalnih del v roku, ki jim ga je odredil pristojni organ, lahko le-ta odredi, da dela opravi izvajalec javne službe na stroške lastnikov oziroma upravljavcev.

Vzdrževanje javnih otroških igrišč obsega:
– dobavo, montažo, čiščenje, vzdrževanje in obnavljanje igral,
– čiščenje, vzdrževanje in obnavljanje ograj, klopi in druge opreme.

Na javnih zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekovanje, odstranjevanje ali drugačno poškodovanje in uničevanje gozdnega ali parkovnega drevja, grmičevja in drugih okrasnih rastlin, sprememba namembnosti javnih zelenih površin oziroma zmanjšanje javnih zelenih površin razen, če je to predvideno v dovoljenju za gradnjo, načrtu urejanja javnih zelenih površin ali če je to potrebno zaradi preureditve, obnove in varstva javnih zelenih površin, javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.

Na javnih zelenih površinah in območjih otroških igrišč je prepovedano:
1. ustavljati, parkirati ali se voziti s kolesi, motornimi vozili, delovnimi stroji, razen pri vzdrževanju teh površin;
2. uničevati, mehansko poškodovati, odstranjevati, poslikati z grafiti komunalno opremo, rastline in infrastrukturne objekte, ki so namenjeni rabi zelenih površin in otroških igrišč;
3. obešati ali pritrjevati kable, žice, antene, obvestilne ali reklamne napise in druge predmete na drevesa ali na grmovnice;
4. izlivati komunalno odpadno in meteorno vodo in izlivati okolju nevarne snovi;
5. čistiti motorna vozila, druge stroje in naprave, stanovanjsko in drugo opremo;
6. odlagati gradbeni material, obdelovati in skladiščiti drva ali druge predmete;
7. graditi oziroma postaviti pomožne in začasne objekte na zelenih površinah brez soglasja pristojnega organa;
8. gojiti določene kulture, vrtnine in druge rastline, če to estetsko kvari videz naselja ali ima druge škodljive učinke;
9. uporabljati predmete in naprave, ki so sestavni del javnih zelenih površin v nasprotju z njihovo naravo in namenom;
10. odmetavati odpadke izven posod za odpadke;
11. postavljati šotore ali bivalne prikolice in kuriti, razen na za to določenih mestih;
12. zažigati travne površine, suhe veje, odpadke in podobno;
13. namerno vznemirjati, poškodovati, odvzemati iz narave ali ubijati prosto živeče živali;
14. izvajati športno rekreativne dejavnosti na javnih površinah, če za to niso posebej urejene in bi s tem povzročili poškodbe take površine ali ogrožali varnost obiskovalcev, stanovalcev v sosednjih stanovanjskih objektih ter povzročili škodo na objektih ob javnih površinah;
15. jezditi (razen uradnim osebam pri opravljanju službene dolžnosti);
16. puščanje iztrebkov psov, mačk in drugih domačih živali;
17. obsekovati, lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, grmovje ali druge nasade, trgati cvetje, uničevati cvetlične lonce, cvetlične ograje in drugo;
18. parkirati nevozna in neregistrirana vozila;
19. razsipati po javni površini sipek material ali kako drugače onesnažiti javno površino.

(1) Škodo, ki nastane z izvajanjem prepovedanih dejanj na javnih zelenih površinah in javnih otroških igriščih, je dolžan odpraviti povzročitelj v roku, ki ga določi pristojni organ.
(2) V primeru, da povzročitelj škode ne odpravi v določenem roku, lahko pristojni organ odredi, da škodo odpravi izvajalec javne službe na stroške povzročitelja.

Organizatorji prireditev in prodajalci pri stojnicah ter druge osebe morajo skrbeti, da javne površine ne onesnažujejo, po uporabi pa so dolžni le-te takoj po končani prireditvi oziroma najkasneje do 10:00 ure naslednjega dne očistiti in kadar je potrebno površine tudi razkužiti ter vzpostaviti v prvotno stanje.

Če povzročitelj onesnaževanja oziroma organizator prireditev javne površine ne očisti in po potrebi ne razkuži takoj po onesnaženju oziroma uporabi, mora to storiti izvajalec javne službe na stroške povzročitelja oziroma organizatorja.

Pri prometnih nezgodah in v drugih podobnih primerih mora povzročitelj, sicer pa izvajalec javne službe na stroške povzročitelja nesreče javne površine takoj očistiti, odstraniti oljne madeže in površino po potrebi razkužiti.

Na javnih površinah morajo biti nameščeni koši za odpadke. Koše namesti izvajalec javne službe. Njihovo obliko, barvo in mesto postavitve, v sodelovanju z izvajalcem javne službe, določi pristojni organ. Koše za odpadke prazni in vzdržuje izvajalec javne službe.

(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta, predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme mestni svet.
(2) Letni program določa pogostnost in prioritete čiščenja javnih površin ter pogostnost in obseg ostalih del pri vzdrževanju javnih površin.
(3) Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.

(1) Sredstva za izvajanje gospodarske javne službe zagotavlja občina z letno pogodbo na osnovi veljavnega proračuna.
(2) Osnova za določitev vrednosti in obsega del je letni plan izvajalca javne službe. Cenik storitev sprejme pristojni organ Mestne občine Nova Gorica na podlagi predloga izvajalca javne službe.

(1) V Mestni občini Nova Gorica se javna služba iz 1. člena tega odloka izvaja s podelitvijo koncesije.
(2) Za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka se podelita dve ločeni koncesiji:
a) koncesija za izvajanje javne službe »urejanje in čiščenje javnih površin« za mesto Nova Gorica in koncesija, ki ureja javno službo vzdrževanja občinskih javnih cest za območje mesta Nova Gorica in naselij Solkan, Kromberk, Rožna Dolina in Pristava predstavlja koncesijsko razmerje (prva koncesija);
b) koncesija za izvajanje javne službe »urejanje in čiščenje javnih površin« za območje naselij Solkan, Kromberk, Rožna Dolina in Pristava, predstavlja koncesijsko razmerje (druga koncesija).

(1) Koncesiji iz drugega odstavka 42. člena se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesiji se podelita ločeno.
(2) Sklep o javnem razpisu sprejme župan, javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na portalu e-naročanje. V skladu s sklepom župana se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih.
(3) V sklepu o javnem razpisu se določi izhodiščna tarifa za izvajanje javne službe.

V razpisni dokumentaciji morajo biti podatki, na podlagi katerih lahko kandidati izdelajo popolno prijavo, in sicer:
1. naziv, sedež in druge podatke o koncedentu,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije, obvezne sestavine prijave in navodila za pripravo prijave (jezik, overitve …),
8. način zavarovanja resnosti prijave,
9. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
10. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
11. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
12. rok za izbiro koncesionarja,
13. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
14. odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom in
15. drugi podatki v skladu s predpisi, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

(1) Koncesionar je lahko vsaka pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka tega člena. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb (skupna prijava).
(2)Vsak prijavitelj lahko vloži le eno vlogo (prijavo) na razpis za vsako od obeh koncesij iz drugega odstavka 42. člena tega odloka. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi za posamezno koncesijo.
(3) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti ali drug postopek prisilnega prenehanja …), ob tem pa mora prijavitelj oziroma skupina prijaviteljev, ki odda skupno prijavo, dokazati oziroma predložiti listine, s katerimi dokaže, da izpolnjuje pogoje za udeležbo na razpisu in za izvajanje javne službe:
1. da je gospodarska družba z najmanj 100.000,00 € osnovnega kapitala in je finančno ter poslovno sposobna za izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa;
2. da je registrirana oziroma da izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa;
3. da je sposobna samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije ter kvalitetno in kontinuirano izvajati koncesionirano javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi;
4. da je usposobljena za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje;
5. da na območju občine razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje koncesionirane javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost koncesionirane javne službe;
6. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije;
7. se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo);
8. da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke 3–7);
9. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom.
(4) Med razpisom in v času trajanja koncesijskega razmerja, mora koncesionar obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Prav tako mora koncesionar pred sklenitvijo koncesijske pogodbe in ves čas trajanja koncesijskega razmerja v svojih notranjih aktih in v razmerjih s koncedentom zagotoviti predkupno pravico koncedenta pri vseh spremembah lastniške strukture v družbi. Če koncesionar koncedenta v razumnem roku ne obvesti o vsaki statusni spremembi oziroma krši svojo obvezo iz prejšnjega stavka, lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo.

(1) Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja), med prijavljenimi kandidati, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v spodnjem vrstnem redu (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega).
(2) Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) so:
1. status invalidskega podjetja prijavitelja;
2. ustreznost sredstev in opreme ponudnika za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, ter kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje koncesije (npr. višnja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja, usposobljenost za vodenje katastra), ki presegajo minimalne zahteve;
3. okolju prijazno poslovanje, ki se dokazuje s splošno priznanimi okoljevarstvenimi standardi;
4. finančna in poslovna sposobnost, ki presega minimalne zahteve;
5. dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe;
6. druge ponujene ugodnosti, ki predstavljajo ekonomsko korist za koncedenta;
7. druge ponujene ugodnosti, ki pomenijo socialno korist za koncedenta;
8. ustreznost in lokacija poslovnih prostorov za izvajanje razpisane javne službe.
(3) Merilo »status invalidskega podjetja prijavitelja« bo uporabljeno na način, da bo prijavitelj, ki predloži odločbo Ministra za delo, družino in socialne zadeve o pridobitvi statusa invalidskega podjetja, prejel 25 točk, prijavitelj, ki statusa invalidskega podjetja ne dokaže, pa 0 točk.
(4) Merilo »ustreznost sredstev in opreme ponudnika za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, ter kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje koncesije, ki presegajo minimalne zahteve » bo uporabljeno na način, da bo prijavitelj, ki ponudi najustreznejšo tehnično zmogljivost, sredstva in opremo z vidika neprekinjenega, nemotenega, do uporabnikov enakopravnega in gospodarskega zagotavljanja izvajanja gospodarske javne službe ter izkazal najustreznejšo kadrovsko usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembna za izvajanje gospodarske javne službe, pridobil najvišje število točk (20 točk), ostali prijavitelji pa glede na dosežen vrstni red sorazmerno manj.
(5) Merilo »okolju prijazno poslovanje, ki se dokazuje s splošno priznanimi okoljevarstvenimi standardi« bo uporabljeno na način, da bo prijavitelj, ki izkaže najustreznejšo okoljevarstveno politiko in/ali razpolaganje z ustreznimi okoljevarstvenimi standardi pridobil najvišje število točk (15 točk), ostali prijavitelji pa glede na dosežen vrstni red sorazmerno manj.
(6) Merilo »finančna in poslovna sposobnost, ki presega minimalne zahteve« bo uporabljeno na način, da bo prijavitelj z najboljšo finančno in poslovno sposobnostjo (višina osnovnega kapitala prijavitelja, višina celotnega lastnega kapitala prijavitelja, razmerje med postavkami kapitala, solventno in likvidnostno stanje prijavitelja …) pridobil najvišje število točk (12 točk), ostali prijavitelji pa sorazmerno manj.
(7) Merilo »dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe« bo uporabljeno na način, da prijavitelj, ki je v zadnjih treh letih pred objavo javnega razpisa opravil ali opravlja storitev za razpisano gospodarsko javno službo, za katero se prijavlja, in kot dokazilo predloži eno referenčno potrdilo na predpisanem obrazcu izdanem s strani občine ali druge pristojne institucije s katerimi ima sklenjeno koncesijsko pogodbo ali izvaja javno službo na koncesijski pogodbi primerljiv način, pridobi na osnovi tega merila 4 točke. Prijavitelj, ki predloži večje število referenčnih potrdil, prejme za vsako dodatno referenco (nad enim) 3 točke, vendar največ do skupno 10 točk. Referenca se more nanašati na sorodno dejansko stanje predmetne koncesije. Upoštevajo se zgolj reference, ki so s strani naročnika, za katerega je prijavitelj opravljal ali opravlja javno službo, pozitivno ocenjene.
(8) Merilo »druge ponujene ugodnosti, ki predstavljajo ekonomsko korist za koncedenta« bo uporabljeno na način, da bo prijavitelj, ki bo v prijavi ponudil in opisal druge ugodnosti, ki objektivno preverljivo izražajo ekonomske ugodnosti za koncedenta, prejel največ 6 točk, ostali prijavitelji pa sorazmerno manj.
(9) Merilo »druge ponujene ugodnosti, ki predstavljajo socialno korist za koncedenta« bo uporabljeno na način, da bo prijavitelj, ki bo v prijavi ponudil in opisal druge ugodnosti, ki objektivno preverljivo izražajo socialne ugodnosti za koncedenta in občane, prejel največ 6 točk, ostali prijavitelji pa sorazmerno manj.
(10) Merilo »ustreznost in lokacija poslovnih prostorov za izvajanje razpisane javne službe« bo uporabljeno na način, da bo prijavitelj, ki ponudi najustreznejšo lokacijo in prostore, z vidika neprekinjenega, nemotenega, do uporabnikov enakopravnega in gospodarskega zagotavljanja izvajanja gospodarske javne službe, pridobil najvišje število točk (6 točk), ostali prijavitelji pa sorazmerno manj.

(1) Javni razpis je uspešen, če sta prispeli vsaj dve pravočasni in popolni prijavi. Prijava je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in dokazila, določena v javnem razpisu.
(2) Javni razpis se ponovi, če koncedent ne prejme najmanj dveh prijav, če so vse prijave nepopolne, če koncesionar ni bil izbran ali če izbrani izvajalec v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe.

Mestni svet na predlog župana imenuje 6-člansko strokovno komisijo, v kateri mora biti po en predstavnik krajevne skupnosti, na območju katere se podeljuje koncesija, ki:
– opravi odpiranje prijav in sestavi zapisnik o pravočasnosti in popolnosti prijav;
– preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev;
– opravi strokovno presojo ter ovrednotenje prijav glede na postavljena merila;
– pripravi obrazloženo pisno mnenje o izbranem prijavitelju in ga posreduje pristojnemu organu.

(1) O izboru koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo, s katero lahko koncedent izbere samo enega od prijaviteljev na javnem razpisu.
(2) Koncedent lahko zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od prijaviteljev, če nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi koncedenta. Postopek izbire koncesionarja lahko koncedent kadarkoli ustavi in prevzame do drugačne ureditve gospodarsko javno službo v režijo.

(1) Koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja. Izbrani koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni od vročitve, sicer odločba o izboru koncesionarja preneha veljati z iztekom roka za podpis pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora z njeno vsebino seznaniti mestni svet. Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

(1) Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe pogodbeni stranki in traja 7 let od dneva sklenitve pogodbe (rok koncesije). Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali zaradi razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije;
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
4. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;
5. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
6. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;
7. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije;
8. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne) izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
9. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;
10. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
11. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti;
12. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
13. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt.

Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe:
– izključno pravico opravljati koncesionirano javno službo, na celotnem območju občine,
– pravico tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju koncesionirane javne službe,
– pravico do plačila za opravljene storitve.

(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
3. odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javne služb);
4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje koncesionirane javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
5. izdajati soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
7. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
8. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.
(3) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost vzdrževanja občinskih javnih cest in urejanja in čiščenja javnih površin tudi izven obsega koncesije po tem odloku ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.

(1) Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci. Koncesionar je v celoti odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali pogodbeni (pod)izvajalci.
(2) Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali podizvajalci. Najnižjo višino zavarovalne vsote določi župan s sklepom.

(1) Če po sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) O nastopu spremenjenih okoliščin mora koncesionar pisno obvestiti koncedenta in predlagati spremembo koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. Če se pogodbeni stranki ne uspeta dogovoriti za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko koncesionar sodno razdre to pogodbo.
(3) Določili iz prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih okoliščin.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) V okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih razmerah. O nastopu tovrstnih okoliščin se morata koncesionar in koncedent vzajemno obveščati, se dogovoriti o načinu izvajanju javne službe ter povračilu dodatnih stroškov zaradi opravljanja javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan, za izvajanje javne službe, poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

Koncedent mora zagotavljati:
1. ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja javne službe in tem odlokom;
2. cene storitev, ki ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega obsega in kakovosti storitev ter redno vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
3. financiranje izvajanja javne službe;
4. sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja dejavnosti javne službe, ki je predmet koncesije;
5. sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine.
Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe ter v skladu s koncesijsko pogodbo.

Uporabniki imajo pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve javne službe, ki je predmet koncesije, opravlja pod pogoji, določenimi z zakonom, odlokom in z drugimi predpisi, zlasti pa:
1. da redno, kakovostno in trajno izvaja vse storitve javne službe, ki je predmet koncesije, v skladu s predpisi;
2. da javno službo, ki je predmet koncesije, izvaja v javnem interesu in glede kakovosti in dostopnosti storitev enakopravno obravnava vse uporabnike;
3. da storitve javne službe, ki je predmet koncesije, obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto tarifo;
4. da dovoljuje vpogled v evidence, kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo na uporabnika;
5. da v roku 15 dni pisno odgovori uporabniku na pritožbo v zvezi z izvajanjem javne službe.

Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
2. s sporazumno razvezo pogodbe, sklenjeno v pisni obliki;
3. z razdrtjem pogodbe po sodni poti;
4. z odstopom od koncesijske pogodbe;
5. s prenehanjem koncesionarja.

(1) Koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo:
1. če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek oziroma drug postopek prenehanja koncesionarja;
2. če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, kršitve koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih v zvezi z izvajanjem koncesije;
3. če se po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovi, da je koncesionar dal zavajajoče ali neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
4. če koncesionar v bistvenih elementih krši koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijska pogodba se razdre po sodni poti. Razlogi in pogoji za razdrtje koncesijske pogodbe se podrobneje določijo v pogodbi.

(1) Koncedent lahko odstopi od pogodbe in koncesionarju odvzame koncesijo, če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana javna služba. Pogoji za odstop se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar lahko odstopi od pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe in koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) V primeru odstopa od pogodbe mora koncedent koncesionarju povrniti:
– realno vrednost neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče oziroma primerno vrniti v naravi;
– nastalo škodo po splošnih pravilih odškodninskega prava.

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe in podeljene koncesije lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in kakovostjo izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja občinski organ, pristojen za gospodarske javne službe.
(3) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ ali pooblaščenec koncedenta. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent v pisni obliki navesti razloge za nujnost nenapovedanega nadzora.
(2) Nadzor se praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora omogočiti izvedbo nadzora in vpogled v dokumentacijo in zbirke podatkov. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh objektov in naprav.
(3) O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe.

(1) Z globo v višini 800 € se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s opravljanjem dejavnosti:
1. brez dovoljenja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na javnih površinah, ki bi lahko ovirala ali ogrožala uporabo javnih površin, jih poškodovala ali povečala stroške njenega vzdrževanja (prvi odstavek 8. člena);
2. omeji javno uporabo javnih površin brez dovoljenja pristojnega organa (tretji odstavek 8. člena);
3. ne izvede prehoda za pešce pod gradbenim odrom tako, da je hoja varna (četrti odstavek 8. člena);
4. ne ureja ali vzdržuje funkcionalne površine skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo prostorski akti ali načrti ureditve zelenih površin (prvi in drugi odstavek 9. člena);
5. poseka ali obseka drevo na urbanem območju v nasprotju s tem odlokom (prvi odstavek 10. člena);
6. če ne ureja javnih površin, ki mejijo na zasebne zelene površine, v skladu z uveljavljenimi standardi (prvi in drugi odstavek 17. člena);
7. če izvaja posege na javnih zelenih površinah v nasprotju določili drugega, tretjega in četrtega odstavka 23. člena odloka;
8. če po prekopavanju javne zelene površine zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje takoj po končanju del (24. člen);
9. če pri posegu v javne zelene površine zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanju rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje (25. člen);
10. če pri izvajanju gradbenih del in drugih posegov ne zavaruje javnih zelenih površinah v skladu z določilom prvega odstavka 26. člena odloka;
11. če ne nadomesti zaradi gradnje odstranjene vegetacije na javni zeleni površini (27. člen);
12. če po zaključeni gradnji ne uredi zelene površine v skladu z določili 28. člena odloka;
13. če kot izvajalec javne službe ne izvaja vseh potrebnih vzdrževalnih del in varstvenih ukrepov (30. člen);
14. če kot lastnik oziroma upravljavec zasebne zelene površine ne opravi vzdrževalnih del, določenih v četrti in peti alinei prvega odstavka 31. člena odloka;
15. če krši določila 34. člena odloka.
(2) Z globo v višini 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.

(1) Z globo v višini 600 € se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s opravljanjem dejavnosti, če:
1. kot organizator prireditve na prostem ne zagotovi očiščenja prireditvenega prostora skladno s 36. členom);
2. po igriščih ali urejenih zelenih površinah dopušča prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter omogoča onesnaževanje z njihovimi iztrebki (21. in 22. člen);
3. na funkcionalni površini, vidni z javne površine, brez ustreznega upravnega dovoljenja postavi začasni objekt, ali dopusti kurjenje, odlaganje ali skladiščenje odpadnega ali drugega materiala ter opravljanje gospodarske dejavnosti (tretji odstavek 9. člena).
(2) Z globo 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 300 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.

(1) Z globo v višini 300 EUR se kaznuje za prekršek lastnik oziroma upravljavec zasebne zelene površine, ki ne izvaja nujnih vzdrževalnih del, določenih v prvi, drugi, tretji in šesti alinei prvega odstavka 31. člena odloka.
(2) Z globo v višini 300 EUR se kaznuje za prekršek lastnik oziroma upravljavec zasebne zelene površine, ki meji na javno površino, ki ne ureja te površine v skladu z drugim odstavkom 17. člena odloka ali krši določila tretjega in četrtega odstavka 17. člena.

(1) Z globo v višini 150 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določilo 21. in 22. člena odloka iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. ali 8. točke 34. člena odloka.

(1) Z globo v višini 50 EUR tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določilo 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., ali 19. točke 34. člena odloka.

(1) Škodo, ki nastane z izvajanjem prepovedanih dejanj na javnih zelenih površinah in javnih otroških igriščih, je dolžan odpraviti povzročitelj v roku, ki ga določi nadzorni organ. V primeru, da povzročitelj škode ne odpravi v določenem roku, lahko nadzorni organ odredi, da škodo odpravi izvajalec javne službe na stroške povzročitelja.
(2) Ob neupravičeni uporabi javne zelene površine ali otroškega igrišča lahko nadzorni organ odredi:
– takojšnjo odstranitev parkiranega vozila,
– takojšnjo odstranitev odloženega gradbenega materiala, drugih predmetov ali nevarne snovi,
– takojšnjo odstranitev pomožnih in začasnih objektov,
– takojšnjo odstranitev šotorov ali bivalnih prikolic oziroma pogasitev kurišča,
– takojšnje prenehanje zažiganja travnih površin, suhih vej, odpadkov in podobnega ter vzpostavitev prejšnjega stanja.
(3) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem.
(4) Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.

(1) Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, ki ga določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
(2) Za presojo vseh razmerij v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe lahko stranke v koncesijski pogodbi dogovorijo izključno uporabo pravnega reda Republike Slovenije.
(3) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.

(1) Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi odloka.
(2) V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
(3) Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja omenjeno javno službo kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v mestu Nova Gorica in naseljih v občini Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 4/78, s spremembami št. 12/83).

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.