Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2, 76/08, 100/08 in 79/09), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08 in 108/09), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 – ZGJS) in 11. in 19. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 14/09) je Občinski svet Občine Metlika na 24. redni seji dne 4. 2. 2010 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Metlika
I. SPLOŠNE ODLOČBE
1. člen
(namen odloka)
Odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Metlika.
2. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določajo:
1. vrsta in obseg storitev javne službe,
2. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
3. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
4. financiranje javne službe,
5. nadzor nad izvajanjem javne službe,
6. kazenske in prehodne določbe.
3. člen
(cilji ravnanja z odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije,
2. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,
3. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,
4. zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),
6. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
7. izločanje biološko razgradljivih odpadkov (kuhinjskih) in ustrezno ravnanje z njimi,
8. sprejemljivost ukrepov za okolje,
9. zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov,
10. izboljšati dostop do storitev javne službe.
4. člen
(opredelitev pojmov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju odpadek).
2. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
3. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
4. Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek s klasifikacijsko številko 15 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
5. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
6. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
7. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
8. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
9. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti.
10. Zbiralnica ločenih frakcij ali »ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
11. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
12. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
5. člen
(subjekti ravnanja z odpadki)
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Metlika,
2. izvajalec gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov – Javno podjetje Komunala Metlika d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec),
3. izvajalec gospodarske javne službe odlaganja preostanka predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov – CEROD d.o.o. Novo mesto (v nadaljevanju: izvajalec),
4. prevzemniki ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in drugih nenevarnih in nevarnih odpadkov,
5. povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine Metlika povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno:
a) biva v svojih ali najetih nepremičninah,
b) je lastnik počitniške hiše,
c) opravlja poslovno dejavnost,
d) upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno),
e) organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
f) poseduje odpadke.
Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.
6. člen
(obveznost vključenosti v sistem ravnanja z odpadki)
V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb.
Povzročitelji odpadkov so obvezni uporabniki storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.
Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa povzročitelja odpadkov iz prejšnjega člena v roku osmih dni od izpolnitve pogojev. Povzročitelj odpadkov iz prejšnjega člena je prost obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkaže, da stavba ali zgradba oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno najmanj šest mesecev.
7. člen
(obseg ravnanja z odpadki)
Ravnanje s komunalnimi odpadki zajema zbiranje in odvoz odpadkov, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju.
Zbiranje in odvoz odpadkov obsega:
1. zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev,
2. zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov z ekoloških otokov,
3. zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
4. zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
5. zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,
6. zbiranje in odvoz zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov,
7. analitično obdelavo podatkov,
8. nabavo in vzdrževanje opreme za zbiranje,
9. obveščanje in osveščanje uporabnikov.
Obdelava in predelava ter odlaganje odpadkov obsega:
1. obdelavo komunalnih odpadkov,
2. sortiranje in tehtanje komunalnih odpadkov, s čemer se spreminja lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo,
3. oddajanje ločenih zbranih frakcij komunalnih odpadkov v predelavo,
4. razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava,
5. začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
6. storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz druge alineje na nadaljnjo obdelavo in na regijsko odlagališče nenevarnih odpadkov.
Javna služba obsega:
1. ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki,
2. ravnanje z ločeno zbranimi odpadki na izvoru nastanka:
a) preko zbiranja ločeno zbranih frakcij na ekoloških otokih,
b) preko zbiranja ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov v zbirnih centrih,
c) preko zbiranja nevarnih odpadkov,
d) preko zbiranja kosovnih odpadkov,
e) preko zbiranja biološko razgradljivih odpadkov na ekoloških otokih.
V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:
1. predelava zelenega odreza (živa meja, drevje, trava),
2. predobdelava komunalnih odpadkov.
V okviru javne službe po tem odloku se zagotavlja tudi skladiščenje odpadkov v zbirnem centru z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov, vključen pa je tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po predobdelavi na odlagališče nenevarnih odpadkov.
II. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
8. člen
(odpadki, ki so predmet tega odloka)
Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi, ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki so komunalni odpadki razvrščeni v klasifikacijsko skupino odpadka 20 00, vključno s klasifikacijsko skupino 1501, kot je prikazano v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
9. člen
(odpadki, ki niso predmet tega odloka)
Določbe tega odloka ne veljajo za:
1. greznične gošče,
2. nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti,
3. živalske odpadke, ki se predelujejo v kafileriji,
4. gradbene odpadke in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest,
5. ostale odpadke, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov z Uredbo o ravnanju z odpadki opredeljeni kot nekomunalni odpadki.
Ravnanje z naštetimi odpadki je urejeno s posebnimi državnimi predpisi.
III. ZBIRANJE MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV
10. člen
(zbiranje mešanih komunalnih odpadkov)
Mešane komunalne odpadke predstavljajo mešani trdni odpadki, ki so ostali po ločenem zbiranju posameznih frakcij na izvoru ali so ostali pri obdelavi odpadkov na sortirnici (klasifikacijska številka 200301 klasifikacijskega seznama odpadkov).
Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov se uporabljata dva sistema:
1. zbiralni sistem – povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske posode, ki so locirane v neposredni bližini nastanka odpadkov, in
2. prinašalni sistem – zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske posode.
Oba sistema zbiranja mešanih odpadkov sta namenjena za:
1. gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,
2. gospodinjstva v večstanovanjskih blokih,
3. obrt, industrijo in poslovne prostore,
4. pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte.
11. člen
(zbirno mesto za mešane komunalne odpadke)
Zbirno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema zbirajo mešane komunalne odpadke v tipiziranih posodah.
12. člen
(odjemno mesto za mešane komunalne odpadke)
Odjemno mesto je mesto, kjer morajo povzročitelji odpadkov pripraviti prostor za odložitev tipizirane posode za zbiranje odpadkov.
13. člen
(relacija zbirno – odjemno mesto)
Povsod, kjer je možno, morata biti zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti tipizirane posode s komunalnimi odpadki na dan odvoza na odjemno mesto oziroma do linije odvoza komunalnega vozila.
14. člen
(določanje odjemnega mesta za mešane komunalne odpadke in pogoji za ureditev)
Odjemno mesto je praviloma na javni površini, lahko tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljivo. Lokacija odjemnega mesta je lahko oddaljena praviloma največ 2 metra od transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka prevoz odpadkov).
Povzročitelji odpadkov so dolžni na dan odvoza pravočasno dostaviti tipizirano posodo na odjemno mesto, praviloma ob javno kategorizirano cesto. V primeru slepe ceste, mora biti zagotovljeno primerno obračališče za vozila izvajalca, in sicer, da je vozilo možno varno obrniti. Na zahtevo povzročitelja odpadkov izvajalec lahko izjemoma izprazni posodo tudi ob cestah in poteh, ki niso kategorizirane, ob pogoju, da je omogočen varen in zanesljiv dovoz vozil izvajalca. Izvajalec ne odgovarja za povzročeno škodo na teh voziščih, razen če je povzročena iz malomarnosti.
Povzročitelji odpadkov so dolžni storiti, kar je v njihovi moči, da zagotovijo neoviran in varen dostop po utrjeni cesti do odjemnega mesta tudi v zimskem času.
Ob določanju lokacij za zbirna in odjemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Zbirna in odjemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
V starem mestnem jedru (meje določene z odlokom) in na lokacijah, kjer so kulturni spomeniki oziroma objekti ni dovoljeno postavljati posod za mešane komunalne odpadke, razen ob terminih določenih za odvoz.
Odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji odpadkov. V primeru, da med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije zbirnega in odjemnega mesta, ju določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem in povzročiteljem.
15. člen
(dostopnost odjemnega mesta za mešane komunalne odpadke)
Odjemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s smetarskimi vozili odpelje.
Dostop do odjemnega mesta mora biti vsaj 3 metre svetle širine in vsaj 3,6 m svetle višine.
Kadar dostop za smetarsko vozilo do odjemnega mesta ni zagotovljen, se določi najbližje mesto, ki je še dostopno.
16. člen
(načrtovanje odjemnih mest za mešane komunalne odpadke)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.
17. člen
(začasna odjemna mesta za mešane komunalne odpadke)
Če je zaradi del na dovozih k odjemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem odjemnem mestu.
V tem primeru je izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem odjemnem mestu.
18. člen
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/odjemnih mestih za mešane komunalne odpadke)
Zbirna in odjemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest.
Izvajalec je dolžan izprazniti posode za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke in velike zabojnike tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posod za odpadke in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do odjemnih mest. Povzročitelji so dolžni storiti, kar je v njihovi moči, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali odjemnem mestu.
19. člen
(skupna zbirna/odjemna mesta za mešane komunalne odpadke)
Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in odjemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov. Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
20. člen
(posode za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov)
Povzročitelji odpadkov morajo mešane komunalne odpadke odlagati na zbirnih mestih v:
1. tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120, 240, 500, 700, 900 in 1100 litrov,
2. tipizirane velike zabojnike volumna 5–7 m3.
Vrsto posod za mešane komunalne odpadke določi izvajalec, pri čemer se upošteva tehnologija zbiranja in odvažanja odpadkov oziroma struktura ali vrsta komunalnih odpadkov. Število in velikost posod za odpadke sta odvisna od predvidene količine odpadkov.
Če količine mešanih komunalnih odpadkov redno presegajo prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lako izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika.
21. člen
(nakup/najem posod za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov)
Povzročitelji odpadkov so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo ali najem in vzdrževanje ustreznih tipiziranih zabojnikov in posod za mešane komunalne odpadke.
22. člen
(odlaganje mešanih komunalnih odpadkov)
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven posod za odpadke ali posebnih plastičnih vrečk, brskanje po posodah in razmetavanje odpadkov iz posod za odpadke.
Komunalni inšpektor lahko z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, če ti niso odloženi v skladu s tem odlokom ali se odlagajo izven tipiziranih posod za odpadke ali posebnih plastičnih vrečk. Odstranitev teh odpadkov opravi povzročitelj odpadkov ali izvajalec na stroške povzročitelja odpadkov. Če povzročitelja ni mogoče ugotoviti, nosi stroške odstranitve odpadkov lastnik zemljišča. Če pa lastnika zemljišča ni mogoče ugotoviti, nosi stroške odstranitve odpadkov občinski proračun.
23. člen
(pogodbe o ravnanju s komunalnimi odpadki)
Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju s komunalnimi odpadki. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, najkasneje pa v roku 30 dni od začetka opravljana dejavnosti.
24. člen
(priprava posod za odvoz)
Povzročitelji odpadkov so dolžni posode za odpadke, razen tipiziranih velikih zabojnikov, pravočasno pripeljati z zbirnega na odjemno mesto. Posode za odpadke morajo po izpraznitvi isti dan tudi vrniti nazaj na zbirno mesto.
25. člen
(zbiranje gradbenih odpadkov)
Zbiranje gradbenih odpadkov bo urejal poseben odlok po pridobitvi ustreznega dovoljenja za zbiranje gradbenih odpadkov na zbirnem centru Bočka.
Do pridobitve dovoljenja za zbiranje gradbenih odpadkov iz prejšnjega člena se manjše količine gradbenih odpadkov iz gospodinjstev zbirajo na zbirnem centru Bočka in ločeno oddajajo pooblaščenim prevzemnikom gradbenih odpadkov. Manjše količine gradbenih odpadkov predstavljajo odpadke, ki ne presegajo količine enega m3 (adaptacije kopalnic, kuhinj).
26. člen
(vrste odpadkov, ki jih je prepovedano odlagati v posode za mešane komunalne odpadke)
V posode za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:
1. gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,
2. odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila, stanovanjska oprema),
3. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
4. odpadke v tekočem stanju,
5. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
6. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,
7. poginule živali, kože in klavnične odpadke,
8. odpadno embalažo,
9. odpadno električno in elektronsko opremo,
10. gume in pnevmatike,
11. odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,
12. organske odpadke in ostale biološko razgradljive odpadke, ki se morajo kompostirati na mestu izvora, v blokovskih naseljih pa odlagati v za to namenjene posode za biorazgradljive odpadke.
Komunalne odpadke in njim podobne odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so v klasifikacijski skupini odpadka 20 00, vključno z klasifikacijsko skupino 15 01, opredeljeni kot nevarni komunalni odpadki, navedeni v Prilogi 2, je prepovedano odlagati v posode za mešane komunalne odpadke.
V primeru, da so v zabojniku odloženi zgoraj našteti odpadki, izvajalec ni dolžan izprazniti posode za odpadke, ampak nanj pritrdi obvestilo, zakaj zabojnik ni izpraznjen in o tem obvesti inšpekcijo.
27. člen
(zamenjava poškodovanih ali dotrajanih posod za mešane komunalne odpadke)
Povzročitelji odpadkov so dolžni na svoje stroške dotrajane posode za odpadke nadomestiti z novimi, poškodovane pa popraviti.
28. člen
(določitev plačnika storitev ravnanja z odpadki)
Lastniki, ki oddajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik storitev ravnanja z odpadki, in ob prijavi ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca komunalnih storitev. Če tega ne storijo, stroški odvoza komunalnih odpadkov do dne, ko izvajalec prejme obvestilo, bremenijo lastnika nepremičnine. Lastnik, najemnik in izvajalec o plačniku storitev sklenejo pogodbo.
29. člen
(ravnanje z odpadki v primeru prireditev)
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ločeno odlagati odpadke v posebne plastične vrečke, po končani prireditvi pa najkasneje v 24 urah poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem predhodno dogovorjeno odjemno mesto, ter o tem nemudoma obvestijo izvajalca.
Izvajalec mora proti plačilu organizatorja prireditve zbrane odpadke odpeljati najkasneje v 24 urah po dostavi odpadkov na dogovorjeno mesto.
30. člen
(odlaganje odpadkov v vreče)
Povzročitelji odpadkov, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, odlagajo odpadke v plastične vrečke za odpadke. Povzročitelji odpadkov se morajo o takšnem načinu odlaganja odpadkov z izvajalcem predhodno pisno dogovoriti.
V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so povzročitelji dolžni le-te odložiti v plastične vrečke za odpadke in jih dostaviti na odjemno mesto.
IV. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV NA IZVORU NASTANKA
31. člen
(ločeno zbiranje odpadkov)
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se izvaja na celotnem območju Občine Metlika. Obvezno je za vse povzročitelje odpadkov in izvajalca, ter se izvaja po programu ločenega zbiranja odpadkov, ki ga na predlog izvajalca potrdi pristojni občinski organ.
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. Izvajalec je povzročitelje odpadkov o načinu ločenega zbiranja odpadkov dolžan obvestiti.
Gospodinjstva so dolžna izločiti biološko razgradljive odpadke in jih obdelati v lastnih kompostnikih, razen gospodinjstev v blokovskih naseljih, ki biološko razgradljive odpadke oddajo izvajalcu v ločenih posodah za biološke odpadke.
32. člen
(ekološki otoki)
Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. Namenskimi zabojniki so namenjeni zbiranju:
1. papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
2. odpadne embalaže iz stekla,
3. odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in odpadne embalaže iz kovine,
4. biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov.
Stroški ureditve ekoloških otokov ter nabave in postavitve zabojnikov na ekoloških otokih, se financirajo iz sredstev proračuna Občine Metlika.
Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega odstavka, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
Pravne osebe morajo odpadke ločeno zbirati in jih oddati izvajalcu javne službe oziroma zbiralcem ločenih frakcij.
33. člen
(odlaganje odpadkov v zabojnike na ekoloških otokih)
Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike, nameščene na ekoloških otokih.
Ločeno se zbirajo naslednje frakcije:
1. v zabojniku za papir se zbirajo časopisi, revije, prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska embalaža;
2. v zabojniku za steklo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev brez pokrovčkov;
3. v zabojniku za plastenke in pločevinke se zbirajo prazne pločevinke in konzerve, plastična folija, plastenke, plastični kozarci, sestavljena embalaža tetrapak, vrečke PVC;
4. v zabojniku za biološko razgradljive kuhinjske odpadke se zbirajo sadje, zeljenjava, jajčne lupine, ostanki hrane iz pločevink, vrtni odpadki (cvetje, trava), lesni odpadki (žagovina, lubje), papirne vrečke za sadje, zeljenjavo, kruh.
Na ekološke otoke ne sodijo:
1. v zabojnik za papir je prepovedano odlagati embalažo tetrapak, celofan, tapete, folije, onesnaženi papir, higienski papir, lepilne trakove, vreče za cement in vreče od krmil;
2. v zabojnik za steklo je prepovedano odlagati okensko ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, porcelan, keramiko, glinene izdelke;
3. v zabojnik za plastenke in pločevinke je prepovedano odlagati plastenke in pločevinke z vsebino, papir, karton, steklo.
Zabojniki so opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne. Prepovedano je kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov.
34. člen
(vzdrževanje reda in čistoče na ekoloških otokih)
Ekološke otoke je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.
35. člen
(lokacije ureditve ekoloških otokov)
Lokacije za ureditev ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok namešča. Ob določitvi lokacije za ureditev ekološkega otoka mora biti upoštevan kriterij lastništva zemljišča: funkcionalno zemljišče objekta ali skupno funkcionalno zemljišče skupine objektov, javno zemljišče – zemljišče v lasti občine. Izjemoma je lahko zemljišče v lasti pravne osebe ali posameznika s pisnim soglasjem lastnika.
36. člen
(vodenje katastra ekoloških otokov)
Izvajalec je dolžan voditi kataster ekoloških otokov, kjer poteka ločeno zbiranje odpadkov, in ga enkrat letno dopolnjevati ter posredovati občini Metlika. V katastru mora biti navedeno: lokacije ekoloških otokov, število in vrste namenskih zabojnikov ter pogostost odvoza in količine odpeljanih odpadkov.
37. člen
(zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov)
Zbirni center je posebno urejen in opremljen prostor za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij in kosovnih odpadkov. Izvajalec pri prevzetih odpadkih izvede predelavo z namenom odpreme v nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje.
Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica odpadne električne in elektronske opreme, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.
V zbirnem centru se lahko, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih frakcij. Te dejavnosti lahko izvajajo le osebe, ki so za to pooblaščene s strani izvajalca.
Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra.
38. člen
(zbiranje odpadkov v zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov)
Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem odpadkov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Metlika. Na zahtevo zaposlenega v zbirnem centru se je povzročitelj odpadkov dolžan identificirati z veljavnim osebnim dokumentom ali z dokazilom, da je povzročitelj odpadkov vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Metlika. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki (zadostuje položnica za obračun komunalnih storitev).
Povzročitelj odpadkov, ki je posameznik, lahko na zbirnem centru brezplačno odda 3 m3 odpadkov letno. Odpadke razvrsti v zabojnike po navodilih izvajalca. Večje količine odpadkov se obračuna skladno s cenikom.
V zbirnem centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom.
V zbirnem centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca zahteva, da se povzročitelj odpadkov identificira. Če povzročitelj zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:
1. papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
2. stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
3. plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih materialov,
4. odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
5. les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
6. oblačila in tekstil,
7. odpadna električna in elektronska oprema,
8. baterije in akumulatorji (klasifikacija po uredbi),
9. kosovni odpadki,
10. izrabljene gume,
11. drobni gradbeni odpadki,
12. biološko razgradljivi odpadki.
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven zbirnega centra, kot tudi odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru.
Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o dejanju obvesti pristojno inšpekcijsko službo.
39. člen
(obratovanje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov)
Obratovalni čas zbirnega centra določi Občina Metlika, v soglasju z izvajalcem. Povzročitelji odpadkov lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.
40. člen
(zbiranje nevarnih odpadkov)
Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo, in njihova embalaža. Zaradi nevarnih sestavin se ne smejo odlagati na odlagališča komunalnih odpadkov.
V gospodinjstvu nastajajo različni odpadki, ki vsebujejo nevarne sestavine. Tovrstni odpadki so navedeni v Prilogi 2.
Na območju Občine Metlika izvajalec najmanj enkrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno mobilno postajo. Zbiranje poteka v skladu z določenim terminskim planom, ki ga izvajalec objavi na krajevno običajen način.
Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma odstranjevanje.
Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.
41. člen
(zbiranje kosovnih odpadkov)
Kosovni odpadki iz gospodinjstev se zbirajo enkrat letno v akciji odvoza kosovnega odpada.
Na zbirnem centru se vse leto zbirajo kosovni odpadki do količine 1 m3. Odvoz in prevzem večjih količin kosovnih odpadkov izven akcije izvajalec zaračuna po veljavnem ceniku.
V. ODVOZ ODPADKOV
42. člen
(odvoz komunalnih odpadkov)
Redni odvoz mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora izvajalec objaviti na krajevno običajen način.
Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov.
Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:
– mešani komunalni odpadki 1 krat štirinajstdnevno (oktober–maj), 1 krat tedensko (junij–september),
– mešani komunalni odpadki (pogodbeni odvoz) po naročilu,
– papir 1 krat tedensko,
– steklo 1 krat mesečno,
– plastika 1 krat tedensko,
– biološki odpadki 1 krat tedensko,
– nevarni odpadki 1 krat letno,
– kosovni odpadki 1 krat letno.
Pristojne občinske službe imajo pravico zahtevati večjo pogostost odvoza s tem, da se izvajalcu krijejo dodatni stroški izvajanja. Večjo pogostost odvoza lahko zahteva tudi povzročitelj proti plačilu.
Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz ekoloških otokov in kosovni odpadki se odvažajo z odpadkom primernim vozilom.
43. člen
(posebni primeri)
V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v petih delovnih dneh po prenehanju višje sile ali ovire ali po praznikih oziroma dela prostih dneh.
44. člen
(sanacija divjih odlagališč)
Divja odlagališča odpadkov se sanirajo v skladu z odločbo pristojnega inšpektorja.
Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije. Če povzročitelja ni mogoče ugotoviti, nosi stroške odstranitve odpadkov lastnik zemljišča. Če pa lastnika zemljišča ni mogoče ugotoviti, nosi stroške odstranitve odpadkov občinski proračun.
VI. OBVEZNOSTI IZVAJALCA
45. člen
(obveznosti izvajalca)
Izvajalec mora zagotavljati:
1. redni prevzem komunalnih odpadkov,
2. tehtanje odpadkov, ki se oddajo pooblaščenim zbiralcem (odpadna embalaža, ločene frakcije, nevarne frakcije), frakcij za nadaljnjo obdelavo,
3. vizualni pregled odpadkov pred stiskanjem,
4. izločanje odpadkov, ki se jih ne sme odložiti,
5. oddajo izločenih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
6. obdelavo odpadkov,
7. predhodno skladiščenje pred oddajo v nadaljnjo obdelavo in odlaganje,
8. vodenje zbirk odpadkov,
9. druge naloge v skladu s predpisi.
VII. OBVEZNOSTI POVZROČITELJEV ODPADKOV
46. člen
(obveznosti povzročitelja odpadkov)
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.
Če povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posodi).
Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvestiti inšpekcijo.
VIII. FINANCIRANJE JAVNE GOSPODARSKE SLUŽBE
47. člen
(viri financiranja storitev javne službe)
Viri financiranja storitev javne službe so:
1. plačila uporabnikov za storitev javne službe po veljavnih cenah storitev javne službe (smetarina),
2. sredstva od prodaje ločenih frakcij (primernih za predelavo),
3. drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
IX. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI
48. člen
(obračun storitev ravnanja z odpadki)
Cene storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se pri kalkulaciji cene in na računih oblikujejo ločeno za:
1. ceno za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
2. ceno za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Predlog cene za 1. točko prejšnjega odstavka pripravi javno podjetje Komunala Metlika d.o.o., predlog cene za 2. točko prejšnjega odstavka pa javno podjetje CEROD d.o.o. Novo mesto. Oba predloga morata biti oblikovana, potrjena in uveljavljena v skladu z zakonodajo in standardi ravnanja z odpadki.
49. člen
(enota količine)
Enota količine storitev iz prejšnjega člena je masa (kg) komunalnih odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu javne službe.
Do uvedbe tehtanja odpadkov pri povzročiteljih je sodilo za razdelitev količine storitev na posameznega uporabnika velikost zabojnika in število odvozov. Za gospodinjstva se upošteva, da ena oseba povzroči 37 l odpadkov tedensko.
Celotna količina zbranih odpadkov se med povzročitelje razdeli glede na:
1. težo odpadkov, zbranih s kontejnerji 5 m3 oziroma 7 m3,
2. volumen posod za negospodinjske povzročitelje,
3. volumen odpadkov pri gospodinjstvih v odvisnosti od števila oseb.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za stavbo, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, za zaračunavanje stroškov, ki nastajajo ne glede na količino prepuščenih odpadkov, upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika, in najmanjša frekvenca odvoza, ki je določena v občinskem predpisu.
50. člen
(obveznost plačila in sprememba podatkov)
Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov, za katere je organizirano ravnanje s komunalnimi odpadki.
Obveznost plačila storitev ravnanja s komunalnimi odpadki nastane za povzročitelje odpadkov z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju, ko povzročitelji odpadkov pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali poslovne prostore ali ko se prične gradnja novega oziroma adaptacija obstoječega objekta.
Povzročitelji odpadkov so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki (ime in naslov, dejavnost, število oseb, velikost posode) ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov.
Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini posode za odpadke, njihovi lokaciji in lastništvu skrbi izvajalec.
51. člen
(pridobivanje podatkov, ki vplivajo na obračun)
Če povzročitelji odpadkov v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporočijo potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov.
X. NADZOR
52. člen
(izvajanje nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvajajo pristojne nadzorne službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Pooblaščeni delavci izvajalca izvajajo nadzor ustreznosti vsebin namenskih posod.
V primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.
Izvajalec je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan povzročitelje odpadkov naznaniti inšpekciji. V sporu med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem o tem, v katero klasifikacijsko skupino uvrstiti določen odpadek, odloča na zahtevo izvajalca ministrstvo, pristojno za varstvo okolja. Povzročitelj pa si mora pridobiti ustrezno oceno odpadka.
XI. DOLOČBE O SANKCIJAH
53. člen
(globe za izvajalca)
Z globo 600 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec če:
1. onesnaži prostor ali odjemno mesto (18. člen),
2. ne odpelje odpadke v določenem času (29. člen),
3. ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (34. člen),
4. ne vodi katastra ekoloških otokov (36. člen),
5. ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov (37. člen),
6. ne organizira enkrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (40. člen),
7. ne opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov (42. člen),
8. ne vrši minimalnega števila odvozov odpadkov (42. člen),
9. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v petih delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (43. člen).
Z globo 200 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
54. člen
(globe za povzročitelje odpadkov)
Z globo 600 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba kot povzročitelj odpadkov:
1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (6. člen),
2. če ne dostavi posode s komunalnimi odpadki na odjemno mesto (13. člen ),
3. če ne omogoči dostopa do odjemnega mesta (15. člen),
4. če ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta (18. člen),
5. če po izpraznitvi posode za odpadke le-te isti dan ne vrne na zbirno mesto (24. člen),
6. če ne odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih mestih ter v predpisane posode za odpadke (20. člen),
7. če brska po posodah in razmetava odpadke iz posod (22. člen),
8. če ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov (23. člen),
9. če ne poskrbi za odlaganje gradbenih odpadkov v posode za odpadke v času gradnje ali adaptacije v dogovoru z izvajalcem (25. člen),
10. če odlaga prepovedane odpadke v posode za komunalne odpadke (26. člen),
11. če ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v namenske zabojnike na ekoloških otokih skladno z navodili izvajalca (33. člen),
12. če ne odloži odpadkov na zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov po navodilih izvajalca (38. člen),
13. če odlaga odpadke v naravi na nedovoljen način (44. člen),
14. če ne ločuje odpadkov ali pa jih ločuje neustrezno (46. člen),
15. če ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki, ter o spremembah teh podatkov (50. člen).
Z globo 200 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z globo 500 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 200 EUR se sankcionira fizična oseba, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
55. člen
(globe za organizatorje prireditev)
Z globo 400 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (29. člen).
Z globo 200 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 106/03, 64/07 in 90/07) razen poglavja 6, ki preneha veljati ob prvi spremembi cene ravnanja z odpadki.
57. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-00009/2010
Metlika, dne 4. februarja 2009
Županja
Občine Metlika
Renata Brunskole l.r.
PRILOGA 1
KOMUNALNI ODPADKI IN NJIM PODOBNI ODPADKI IZ INDUSTRIJE, OBRTI
IN STORITVENIH DEJAVNOSTI, VKLJUČNO Z LOČENO ZBRANIMI
FRAKCIJAMI
------------------------------------------------------------
Kvalifikacijska Naziv odpadka Opombe
številka
odpadka
------------------------------------------------------------
20 01 Ločeno zbrane frakcije
20 01 01 Papir in karton Papir in
lepenka vseh
vrst in
velikosti
20 01 02 Steklo Steklo vseh
velikost in
oblik
20 01 08 Biorazgradljivi kuhinjski
odpadki
20 01 10 Oblačila
20 01 11 Tekstil
20 01 25 Jedilna olja in maščobe
20 01 28 Barve, tiskarske barve,
lepila in smole, ki ne
vsebujejo nevarnih snovi
(niso navedene pod 20 01
27)
20 01 30 Čistila, ki ne vsebujejo
nevarnih snovi (niso
navedena pod 20 01 29)
20 01 32 Zdravila, ki ne vsebujejo
nevarnih snovi (niso
navedena pod 20 01 31)
20 01 34 Baterije in akumulatorji,
ki ne vsebujejo nevarnih
snovi (niso navedeni pod 20
01 33)
20 01 36 Zavržena električna in
elektronska oprema, ki ne
vsebuje nevarnih snovi
(ni navedena pod 20 01 21,
20 01 23 in 20 01 35)
20 01 38 Les, ki ne vsebujejo
nevarnih snovi (ni naveden
pod 20 01 37)
20 01 39 Plastika
20 01 40 Kovine
20 01 41 Odpadki iz čiščenja
dimnikov
20 01 99 Drugi tovrstni odpadki
15 01 Embalaža, vključno z ločeno
zbrano embalažo, ki je
komunalni odpadek
15 01 01 Papirna in kartonska
embalaža
15 01 02 Plastična embalaža
15 01 03 Lesena embalaža
15 01 04 Kovinska embalaža
15 01 05 Sestavljena (kompozitna)
embalaža
15 01 06 Mešana embalaža
15 01 07 Steklena embalaža
15 01 09 Embalaža iz tekstila
------------------------------------------------------------
PRILOGA 2
NEVARNE FRAKCIJE
---------------------------------------------------------------
Kvalifikacijska Naziv odpadka Opombe
številka
odpadka
---------------------------------------------------------------
20 01 Ločeno zbrane frakcije
20 01 13 Topila Organska in
halogenska
topila
20 01 14 Kisline
20 01 15 Alkalije
20 01 17 Fotokemikalije
20 01 19 Pesticidi Pesticidi
in biocidi
20 01 21 Fluorescentne cevi in drugi
odpadki, ki vsebujejo živo
srebro
20 01 23 Oprema, ki vsebuje
klorofluoroogljike ali
klorofluoroogljikovodike
hladilniki, zamrzovalniki,
toplotne črpalke in klimatske
naprave
20 01 26 Olja in maščobe, ki vsebujejo
nevarne snovi
20 01 27 Barve, črnila, lepila in smole,
ki vsebujejo nevarne snovi
20 01 29 Detergenti, ki vsebujejo
nevarne snovi
20 01 31 Citotoksična ali citostatična
zdravila
20 01 33 Baterije in akumulatorji, ki so
v skupinah 16 06 01, 16 06 02
in 16 06 03
20 01 35 Elektična in ektronska oprema,
ki ni v skupinah 20 01 21 ali
20 01 23 in vsebuje nevarne
snovi (TV sprejemniki, radijski
sprejemniki, osebni
računalniki, tiskalniki in
druga elektronska oprema, ki je
v splošni rabi
20 01 37 Les, ki vsebuje nevarne snovi
15 01 Embalaža, vključno z ločeno
zbrano embalažo, ki je
komunalni odpadek
15 01 10 Embalaža, ki vsebuje ostanke
nevarnih snovi ali je
onesnažena z nevarnimi snovmi
15 01 11 Kovinska embalaža, ki vsebuje
trden oklop (npr. iz azbesta),
vključno s praznimi tlačnimi
posodami
---------------------------------------------------------------
