Na podlagi drugega odstavka 23. člena in sedmega odstavka 24. člena Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa metodo za izračun višine prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin (v nadaljnjem besedilu: GSR), ki imajo dovoljenje za dajanje na trg za namen pridelave v skladu s predpisi, ki urejajo gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO), višino, roke in način plačila prispevka za pridelavo GSR ter metode in merila za določitev višine odškodnine za nenamerno prisotnost GSO v kmetijskih rastlinah in pridelkih.

(1) Izraz kmetijski pridelki, uporabljen v tej uredbi, pomeni proizvode kmetijske dejavnosti, ki se v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo klasifikacije proizvodov, po dejavnosti uvrščajo v skupino 01.1 Poljščine, vrtnine in okrasne rastline.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot v Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09) oziroma v Zakonu o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo).

Višina prispevka za pridelavo GSR se določi v eurih na hektar, in sicer v višini 15 odstotkov od zneska regionalnega plačila, določenega za hektar njivske površine s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.

Okvirna višina prispevka za pridelavo GSR, izračunana na podlagi metodologije iz prejšnjega člena, znaša 49,80 eura na hektar.

(1) Pridelovalec GSR plača prispevek za pridelavo GSR za površino, navedeno v prijavi pridelave GSR, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, in predpisom, ki ureja prijavo pridelave GSR, prijavi ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek plačajo pridelovalci GSR, ki so v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR, prispevek za pridelavo GSR za površine, navedene v letnem načrtu pridelave GSR.
(3) Ministrstvo odmeri znesek prispevka, ki ga mora pridelovalec GSR plačati za pridelavo GSR, najpozneje v roku 14 dni od vložene popolne prijave iz prvega odstavka tega člena ali od predložitve letnega načrta pridelave GSR iz prejšnjega odstavka, in sicer tako da višino prispevka za pridelavo GSR iz prejšnjega člena pomnoži s podatkom o površini, ki jo je pridelovalec GSR navedel v prijavi iz prvega odstavka tega člena ali ki je pri posameznem pridelovalcu GSR, podpisniku dogovora o območju za pridelavo GSR, navedena v letnem načrtu pridelave GSR iz prejšnjega odstavka.

(1) Pridelovalec GSR nakaže odmerjeni znesek prispevka iz prejšnjega člena na poseben podračun v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, z ustreznim sklicem in navedbo namena »prispevek za GSR pridelavo«.
(2) Znesek prispevka za pridelavo GSR se plača pred vpisom v register pridelovalcev GSR (v nadaljnjem besedilu: register), vendar najpozneje 14 dni pred datumom, ki je v prijavi pridelave GSR iz prvega odstavka prejšnjega člena naveden kot datum začetka pridelave GSR.
(3) Če je bil znesek prispevka za pridelavo GSR odmerjen posameznemu pridelovalcu GSR, podpisniku dogovora o območju za pridelavo GSR, mora pridelovalec GSR ne glede na prejšnji odstavek odmerjeni znesek plačati v roku 14 dni od prejema obvestila o odmerjenem znesku prispevka za pridelavo GSR.
(4) Zbrana sredstva iz prispevka za pridelavo GSR so namenska sredstva in se uporabijo za plačilo odškodnin za nenamerno prisotnost GSO v gensko nespremenjenih rastlinah in pridelkih iz III. poglavja te uredbe.

(1) Pridelovalec GSR, ki je že vplačal odmerjeni znesek prispevka za pridelavo GSR iz 5. člena te uredbe, je upravičen do vračila prispevka za pridelavo GSR, če v letu, za katero je plačal prispevek, GSR ni prideloval in je o tem v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, obvestil ministrstvo.
(2) Na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka se pridelovalca GSR izbriše iz registra in se mu vrnejo sredstva v višini plačanega zneska prispevka za pridelavo GSR brez obresti. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravne takse, v delu, ki se nanaša na vračilo upravne takse, ter določbe predpisa, ki opredeljuje naloge Uprave Republike Slovenije za javna plačila na področju plačevanja in razporejanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, v delu, ki se nanaša na vračanje preveč ali napačno plačanih dajatev.

(1) Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki je upravičen do plačila odškodnine za škodo, nastalo zaradi nenamerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah ali pridelkih (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), se višina odškodnine določi na podlagi zahteve za izplačilo odškodnine (v nadaljnjem besedilu: zahtevek), in sicer kot razlika med povprečno tržno vrednostjo pridelka kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: pridelek), v katerem je bila ugotovljena nenamerna prisotnost GSO, in tržno vrednostjo pridelka, ki GSO ne vsebuje. Odškodnina se oškodovancu prizna za količino pridelka, v kateri je bila nenamerna prisotnost GSO, in je razvidna iz inšpekcijskega zapisnika.
(2) Povprečna tržna vrednost pridelka, ki GSO ne vsebuje, se določi na podlagi pogodbeno določenih odkupnih cen, po katerih bi oškodovanec pridelek prodal, če v njem ne bi bila ugotovljena prisotnost GSO. Šteje se, da ima oškodovanec sklenjeno pogodbo o odkupu, če je bila sklenjena najmanj 30 dni prej, kot je oškodovanec v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, prijavil pristojnemu inšpektorju škodo zaradi nenamerne prisotnosti GSO v pridelku.
(3) Če oškodovanec nima sklenjene pogodbe o odkupu iz prejšnjega odstavka ali če je pogodbeno določena odkupna cena pridelka, ki GSO ne vsebuje, višja od statistično ugotovljene povprečne mesečne odkupne cene enakega pridelka po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS) za mesec, ko je oškodovanec v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, prijavil pristojnemu inšpektorju škodo zaradi nenamerne prisotnosti GSO v pridelku, se za določitev povprečne tržne vrednosti pridelka, ki GSO ne vsebuje, upošteva statistično ugotovljena povprečna mesečna odkupna cena. V primeru določitve povprečne tržne vrednosti pridelka iz ekološke pridelave po tem odstavku pa se upošteva dvakratna statistično ugotovljena povprečna mesečna odkupna cena.
(4) Tržna vrednost pridelka, ki vsebuje GSO, se določi na podlagi cene, po kateri je oškodovanec na trgu prodal pridelek, ki vsebuje GSO. Oškodovanec mora predložiti dokazila o prodaji (računi, pogodbe …).
(5) Če je cena iz prejšnjega odstavka nižja, kot znaša 80 odstotkov statistično ugotovljene povprečne mesečne odkupne cene pridelka, ki GSO ne vsebuje, po podatkih SURS za mesec, v katerem je bila škoda ugotovljena, se tržna vrednost pridelka, ki vsebuje GSO, določi na podlagi 80 odstotkov statistično ugotovljene povprečne mesečne odkupne cene za ta kmetijski pridelek.
(6) Če oškodovanec nima ustreznih dokazil iz četrtega odstavka tega člena, se kot tržna vrednost pridelka upošteva vrednost, izračunana na podlagi 80 odstotkov statistično ugotovljene povprečne mesečne odkupne cene iz prejšnjega odstavka.
(7) Oškodovancu se odškodnina, določena v skladu s tem členom, izplača v celoti.

Odškodnina za škodo, nastalo zaradi nenamerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah ali pridelkih, se ne določi, če:
– vlagatelj zahtevka ni upravičen do plačila odškodnine v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami;
– se v skladu s prejšnjim členom ugotovi, da je tržna vrednost pridelka, ki vsebuje GSO, večja od povprečne tržne vrednosti pridelka, ki GSO ne vsebuje, ali enaka tej povprečni tržni vrednosti.

Oškodovanec ni upravičen do odškodnine, če uveljavlja odškodnino za škodo zaradi prisotnosti GSO v pridelku iz zavarovanja pridelka.

(1) Določbe 8. do 10. člena te uredbe se začnejo uporabljati, ko Evropska komisija odobri načrt odškodnin za nenamerno prisotnost GSO po tej uredbi v skladu z Uredbo Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L št. 83 z dne 27. 3. 1999, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 1).
(2) Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavi odobritev iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.