Številka: U-I-27/10-8

Datum: 18. 2. 2010

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Trgovinske zbornice Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa dr. Andrej Berden, Ljubljana, na seji 18. februarja 2010

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka četrtega odstavka in drugega stavka šestega odstavka 29. člena ter drugega stavka drugega odstavka 30. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06 in 110/09) se sprejme.
2. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se izvrševanje tretjega odstavka 30. člena Zakona o gospodarskih zbornicah zadrži.

1. Pobudnica, s statusom reprezentativne gospodarske zbornice, s čimer utemeljuje svoj pravni interes, zatrjuje, da so četrti odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (v nadaljevanju ZGZ) ter 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 110/09 – v nadaljevanju ZGZ-A) v neskladju s 14. členom Ustave. Slednji je spremenil drugi stavek šestega odstavka 29. člena ZGZ, za katerega je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-120/08 z dne 9. 4. 2009 (Uradni list RS, št. 32/09) ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, Državnemu zboru Republike Slovenije pa naložilo, da ugotovljeno neskladje odpravi v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu. Pobudnica meni, da z ZGZ-A ugotovljeno neskladje šestega odstavka 29. člena ZGZ ni bilo odpravljeno, saj naj zakonodajalec ne bi v zadostni meri upošteval odločbe št. U-I-120/08. Navaja, da bi morali biti skupaj z novo Gospodarsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju GZS/2) v povsem enakopravnem položaju glede delitve premoženja Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju GZS), vendar pa naj bi novi drugi stavek šestega odstavka 29. člena ZGZ skupaj z drugim odstavkom 30. člena ZGZ ohranjal neenakost med obema reprezentativnima zbornicama. Po konstituiranju reprezentativnih zbornic naj bi se vloga pravnega naslednika GZS »zreducirala le na skrbnika premoženja in naj ne bi bila upravičena do delitve premoženja GZS«. Zato se po mnenju pobudnice kriterij za delitev premoženja iz drugega stavka šestega odstavka 29. člena ZGZ ne more uporabiti za delitev premoženja med reprezentativnima zbornicama, saj naj bi ta določal pravice pravnega naslednika GZS kot prehodnega in začasnega upravljalca premoženja GZS. To naj bi pomenilo tudi, da mu ne morejo pripadati deleži upravičenj iz četrtega odstavka 29. člena ZGZ. Prav zato naj bi bila četrti odstavek in drugi stavek šestega odstavka 29. člena ZGZ v neskladju s 14. členom Ustave. Tako naj bi bilo treba bodisi črtati drugi stavek šestega odstavka 29. člena ZGZ bodisi ustrezno spremeniti drugi odstavek 30. člena ZGZ. Ker naj bi se vloga pravnega naslednika GZS s konstituiranjem novih reprezentativnih zbornic izčrpala, bi bila edina možna delitev premoženja delitev na deleže, ki so proporcionalni deležem upravičenj posamezne reprezentativne zbornice.
2. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvršitev izpodbijanih določb. V utemeljitev predloga navede, da se bo v skladu z novim tretjim odstavkom 30. člena ZGZ 18. 4. 2010 vzpostavil lastninski sistem (solastnina) po kriterijih, ki jih izpodbija s to pobudo. Njena eksistenca naj bi bila odvisna od teh lastninskopravnih razmerij. Meni, da bi z začasnim zadržanjem izpodbijanih določb lahko vplivala na gospodarjenje s sredstvi premoženja, ki so predmet delitve, kot 28% lastnica in ne kot 3% lastnica, kot ji to sedaj priznava GZS/2, ter na ta način zavarovala svoj del premoženja ne glede na končno odločitev Ustavnega sodišča.
3. Pobudnica navaja, da izpodbija četrti odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena ZGZ v celoti. Vendar pa iz navedb izhaja, da izpodbija le drugi stavek četrtega odstavka 29. člena in drugi stavek drugega odstavka 30. člena ZGZ. Zato je Ustavno sodišče štelo, da izpodbija le ti dve določbi, ne pa odstavka v celoti.
4. Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka četrtega odstavka in drugega stavka šestega odstavka 29. člena ter drugega stavka drugega odstavka 30. člena ZGZ sprejelo. V nadaljevanju postopka bo ocenilo skladnost izpodbijanih določb z Ustavo (1. točka izreka).
5. Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morda protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale.
6. Pobudnica predlaga začasno zadržanje izvrševanja četrtega odstavka in drugega stavka šestega odstavka 29. člena ter drugega odstavka 30. člena ZGZ, vendar iz njenih navedb izhaja, da vsebinsko predlaga zadržanje izvrševanja (novega) tretjega odstavka 30. člena ZGZ, ki določa, da v primeru, če se reprezentativne zbornice o delitvi premoženja GZS ne dogovorijo do 17. 4. 2010, postanejo reprezentativne zbornice solastnice premoženja GZS in soimetnice drugih pravic, ki izhajajo iz premoženja GZS, v razmerju z deleži upravičenj iz šestega odstavka 29. člena ZGZ. Ustavno sodišče je v obravnavanem primeru tehtalo na eni strani škodljive posledice, ki bi nastale, če bi se na podlagi navedene določbe vzpostavila solastnina oziroma soimetništvo drugih pravic v razmerju z deleži upravičenj, ki so predmet ustavne presoje, na drugi strani pa škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi zadržanja tretjega odstavka 30. člena ZGZ. Ugotovilo je, da škodljivih posledic, ki bi nastale pobudnici z vzpostavitvijo solastnine oziroma soimetništvom drugih pravic, ne bi bilo mogoče odpraviti. Pobudnica bi namreč lahko upravljala s premoženjem le v višini idealnega deleža, ki ji pripada glede na ureditev, ki je morebiti protiustavna. Začasno zadržanje izvrševanja tretjega odstavka 30. člena ZGZ pa ne povzroča škodljivih posledic, saj bi bilo upravljanje s premoženjem GZS do njegove razdelitve urejeno na enak način kot doslej. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da se do končne odločitve izvrševanje tretjega odstavka 30. člena ZGZ zadrži (2. točka izreka).
7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena in prvega odstavka 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.