Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa ukrepe osi 2, ki se v letih 2010–2013 izvajajo kot ukrepi razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: ukrepi osi 2) v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08; v nadaljnjem besedilu: zakon) in Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 482/2009 z dne 8. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 883/2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o izdatkih in prejemkih ter pogojih za povračila izdatkov v okviru EKJS in EKSRP (UL L št. 145 z dne 10. 6. 2009, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES) in
– Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1689/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 74), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 484/2009 z dne 9. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 145 z dne 10. 6. 2009, str. 25), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1975/2006/ES).
(2) Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, potrjen z Odločbo Komisije z dne 10. septembra 2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za programsko obdobje 2007–2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001, zadnjič spremenjen s potrditvijo Komisije št. D(2009)410826 z dne 11. 12. 2009 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013), je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in izpostavah kmetijske svetovalne službe.

Izvajajo se naslednji ukrepi osi 2:
– izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
– kmetijsko okoljska plačila, ki vključujejo 23 kmetijsko okoljskih podukrepov (v nadaljnjem besedilu: podukrepi KOP-a).

(1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki so določena z zakonom in to uredbo ter izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.
(2) Nosilci KMG-jev, določeni z zakonom, so nosilci pravic in obveznosti upravičencev po tej uredbi.

(1) Ukrepi osi 2 se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini vsaj 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 80 odstotkov.
(2) Za ukrepe osi 2 iz te uredbe in obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 v letih 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013), obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 v letih 2009–2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013), obveznosti za kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2007–2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2007–2010), kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2009–2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2009–2010), ukrepe iz predpisov, ki urejajo plačila za ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 za programsko obdobje 2004–2006, za katere so bile odločbe izdane do 31. 12. 2006 (v nadaljnjem besedilu: predpisi za ukrepe v letih 2004–2006), in za pritožbe za ukrepe iz tega odstavka, katerim je bilo ugodeno, je za programsko obdobje 2007–2013 skupno namenjenih do 592.890.844 eurov, od katerih se namenja do:
a) 282.388.688 eurov za:
– ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz 11. člena te uredbe,
– obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013,
– obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013,
– ukrep izravnalnih plačil iz predpisov za ukrepe v letih 2004–2006 in
– pritožbe za ukrepe iz prve do četrte alinee te točke, katerim je bilo ugodeno;
b) 310.502.156 eurov za:
– podukrepe KOP-a iz 14. člena te uredbe,
– obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP-ja 2007–2013, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013,
– obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP-ja 2007–2013, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013,
– obveznosti za kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2007–2010, in
– kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2009–2010,
– kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisov za ukrepe v letih 2004–2006 in
– pritožbe za ukrepe iz prve do šeste alinee te točke, katerim je bilo ugodeno.
(3) Za ukrepe iz prve do četrte alinee točke a) prejšnjega odstavka se namenja do:
– 47 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2010,
– 35.303.487 eurov na leto za obveznosti, prevzete v letih 2011–2013.
(4) Za ukrepe iz prve do šeste alinee točke b) drugega odstavka tega člena se namenja do:
– 44 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2010,
– 47.835.976 eurov na leto za obveznosti, prevzete v letih 2011–2013.
(5) V tekočem letu se v primeru pritožb, katerim je bilo ugodeno, za obveznosti iz prve do četrte alinee točke a) in prve do šeste alinee točke b) drugega odstavka tega člena, višina sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zniža za znesek pritožb za te ukrepe, katerim je bilo ugodeno.
(6) Če v tekočem letu vsota zahtevkov za ukrepe iz drugega odstavka tega člena in pritožbe za te ukrepe, katerim je bilo ugodeno, preseže višino sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, se ciljna vrednost plačila v okviru posameznega ukrepa za tekoče leto sorazmerno zniža.
(7) Plačila za izvajanje ukrepov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se za posamezno leto izplačajo najpozneje v obdobju tekočega leta in dveh naslednjih let (obdobje n + 2).
(8) V skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena se višina plačil za ukrepe iz prve alinee točke b) drugega odstavka tega člena v tekočem letu lahko zviša do višine najvišjega možnega plačila iz preglednice 2 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(9) Sredstva iz drugega odstavka tega člena ne smejo biti presežena, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzete obveznosti iz druge do pete alinee točke a) ter druge do sedme alinee točke b) drugega odstavka tega člena.
(10) Če sredstva, namenjena za posamezne ukrepe osi 2, v tekočem letu niso v celoti porabljena, se lahko v skladu z drugim, sedmim, osmim in devetim odstavkom tega člena sredstva med temi ukrepi za tekoče leto prerazporedijo.
(11) Sredstva iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vključujejo tudi neporabljena sredstva za ukrepe osi 2 iz preteklih let, določena s PRP-jem 2007–2013.
(12) Neporabljena sredstva iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdobja do skupne višine sredstev, namenjenih ukrepom osi 2 za programsko obdobje 2007–2013.

Samoupravne lokalne skupnosti ne morejo izvajati ukrepov iz te uredbe.

Namen ukrepa izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: ukrep OMD-ja) je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, da se ustvarijo pogoji za kmetovanje in zagotavljanje primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

(1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se delijo na hribovska in gorska območja, druga območja in območja s posebnimi omejitvami.
(2) Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
(3) Natančnejši vpogled na seznam območij iz prejšnjega odstavka je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

(1) V skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev KMG-jev na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, se točkovanje KMG-jev na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost opravi za vse KMG-je, ki imajo na teh območjih kmetijska zemljišča v uporabi.
(2) Število točk se za vsak KMG vodi v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).
(3) Razvrstitev KMG-jev na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

(1) Do izravnalnih plačil so za kmetijska zemljišča v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, opredeljenih na seznamu območij iz priloge 2 te uredbe, skladno s to uredbo upravičeni:
– KMG-ji,
– kmetijska gospodarstva planine (v nadaljnjem besedilu: KMG planina), za kmetijska zemljišča v uporabi, na katerih se izvaja planinska paša, in
– kmetijska gospodarstva skupni pašniki (v nadaljnjem besedilu: KMG skupni pašnik).
(2) Nosilci KMG-jev lahko uveljavljajo izravnalna plačila le za zemljišča na območju Republike Slovenije.

(1) Upravičenci lahko pridobijo plačilo za ukrep OMD-ja za kmetijska zemljišča v uporabi, za katera vlagajo zahtevek, pod naslednjimi pogoji:
– velikost grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep OMD-ja, je lahko manjša od 0,1 hektarja (v nadaljnjem besedilu: ha), najmanjša skupna površina na KMG-ju, za katero je mogoče pridobiti plačilo za ukrep OMD-ja, pa je 1 ha in
– upravičenec se mora zavezati, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen.
(2) Na GERK-ih s šifro »1430 – ekstenzivni kraški pašnik« izravnalnih plačil za ukrep OMD-ja ni mogoče uveljavljati.
(3) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep OMD-ja, je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem.

(1) Višina izravnalnega plačila na območjih iz prvega odstavka 7. člena te uredbe se določi tako, da se sešteje fiksni in variabilni del izravnalnega plačila.
(2) Skupni fiksni del izravnalnega plačila predstavlja 40 odstotkov vseh izravnalnih plačil. Ta delež se doseže postopoma, in sicer tako, da znaša v letu:
– 2010: 55 odstotkov,
– 2011: 50 odstotkov,
– 2012: 45 odstotkov,
– 2013: 40 odstotkov.
(3) Fiksni del izravnalnega plačila se določi glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februar 2003, tako da vrednost fiksnega dela izravnalnega plačila na ha površin kmetijskih zemljišč v uporabi znaša za leto:
a) 2010 za:
– gorsko višinske KMG-je: 114,45 eura/ha,
– KMG-je planine: 114,45 eura/ha,
– strme KMG-je: 85,69 eura/ha,
– kraške KMG-je: 99,18 eura/ha,
– gričevnato hribovite KMG-je: 70,49 eura/ha,
– različne neugodne pogoje (drugi KMG-ji): 34,43 eura/ha,
– osnovne KMG-je (KMG-ji, ki v elaborat niso vključeni, njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 2 te uredbe): 13,66 eura/ha;
b) 2011 za:
– gorsko višinske KMG-je: 106,83 eura/ha,
– KMG-je planine: 106,83 eura/ha,
– strme KMG-je: 79,98 eura/ha,
– kraške KMG-je: 92,57 eura/ha,
– gričevnato hribovite KMG-je: 65,79 eura/ha,
– različne neugodne pogoje (drugi KMG-ji): 32,13 eura/ha,
– osnovne KMG-je (KMG-ji, ki v elaborat niso vključeni, njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 2 te uredbe): 12,75 eura/ha;
c) 2012 za:
– gorsko višinske KMG-je: 99,20 eura/ha,
– KMG-je planine: 99,20 eura/ha,
– strme KMG-je: 74,27 eura/ha,
– kraške KMG-je: 85,96 eura/ha,
– gričevnato hribovite KMG-je: 61,09 eura/ha,
– različne neugodne pogoje (drugi KMG-ji): 29,84 eura/ha,
– osnovne KMG-je (KMG-ji, ki v elaborat niso vključeni, njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 2 te uredbe): 11,84 eura/ha.
d) 2013 za:
– gorsko višinske KMG-je: 91,57 eura/ha,
– KMG-je planine: 91,57 eura/ha,
– strme KMG-je: 68,56 eura/ha,
– kraške KMG-je: 79,35 eura/ha,
– gričevnato hribovite KMG-je: 56,39 eura/ha,
– različne neugodne pogoje (drugi KMG-ji): 27,54 eura/ha,
– osnovne KMG-je (KMG-ji, ki v elaborat niso vključeni, njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 2 te uredbe): 10,93 eura/ha.
(3) Variabilni del izravnalnega plačila se izračuna po naslednji formuli:
variabilni del plačila izravnalnega plačila = število točk KMG-ja v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost x vrednost točke.
(4) Skupni variabilni del izravnalnega plačila predstavlja 60 odstotkov vseh izravnalnih plačil. Ta delež se doseže postopoma, in sicer tako, da znaša v letu:
– 2010: 45 odstotkov,
– 2011: 50 odstotkov,
– 2012: 55 odstotkov,
– 2013: 60 odstotkov.
(5) Izravnalno plačilo se določi po naslednji formuli:
izravnalno plačilo v eurih/ha na leto = fiksni del + (število točk KMG-ja x vrednost točke x odstotek variabilnega dela za posamezno leto).
(6) Vrednost točke v skladu s PRP-jem 2007–2013 znaša 0,43 eura.
(7) V tekočem letu se višina izravnalnega plačila za travinje na planinah pri obtežbi vsaj ene glave velike živine na hektar (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha) travinja obračuna tako, da se upošteva dejanska površina travinja, prijavljenega na obrazcu prijave površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Če obtežba ne dosega 1 GVŽ-ja/ha, se višina izravnalnega plačila obračuna le za površine, za katere je zagotovljena obtežba 1 GVŽ-ja/ha.
(8) Obtežba iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se pri dejanskem izračunu števila glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) za posamezno vrsto živali upoštevajo koeficienti, navedeni na obrazcu zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(9) Če na KMG-ju obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, vključenih v ukrep OMD-ja, presega 100 ha, se znesek izravnalnih plačil zniža za 50 odstotkov za tiste površine, ki presegajo 100 ha.

Namen ukrepa kmetijsko okoljskih plačil, ki vključuje 23 podukrepov KOP-a, je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij.

(1) Upravičenci lahko za tekoče leto pridobijo plačila za podukrepe KOP-a na način, kot ga določata predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in ta uredba, ter pod pogoji, določenimi v prilogi 1 te uredbe.
(2) Upravičenci ne morejo prevzemati novih petletnih obveznosti za izvajanje podukrepov KOP-a, razen za podukrepe 214-I/7, 214-II/4, 214-II/5, 214-II/10, 214-III/2, 214-III/3, 214-III/4 in 214-III/5 iz 14. člena te uredbe.

Ciljne vrednosti plačil za izvajanje podukrepov KOP-a znašajo:
I. skupina – zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje:
214-I/1 ohranjanje kolobarja: 91,84 eura/hektar (v nadaljnjem besedilu: eura/ha) letno;
214-I/2 ozelenitev njivskih površin: 172,2 eura/ha letno;
214-I/3 integrirano poljedelstvo: 197,21 eura/ha letno;
214-I/4 integrirano sadjarstvo: 336,61 eura/ha letno;
214-I/5 integrirano vinogradništvo: 381,71 eura/ha letno;
214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 184,91 eura/ha letno;
214-I/7 ekološko kmetovanje:
– njive-poljščine: 298,07 eura/ha letno,
– vrtnine na prostem: 551,45 eura/ha letno,
– vrtnine v zavarovanih prostorih: 487,90 eura/ha letno,
– oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 554,73 eura/ha letno,
– travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50–200 dreves/ha: 237,80 eurov/ha letno,
– vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 578,92 eura/ha letno,
– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje):
– obtežba 0,2–0,5 GVŽ-ja/ha: 213,20 eura/ha letno,
– obtežba 0,5–1,9 GVŽ-ja/ha: 227,55 eura/ha letno;
II. skupina – ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:
214-II/1 planinska paša:
– brez pastirja: 61,09 eura/ha letno,
– s pastirjem: 72,57 eura/ha letno;
214-II/2 košnja strmih travnikov:
– nagib 35-50 odstotkov: 90,20 eura/ha letno,
– nagib nad 50 odstotkov: 142,27 eura/ha letno;
214-II/3 košnja grbinastih travnikov: 132,84 eura/ha letno;
214-II/4 travniški sadovnjaki: 93,89 eura/ha letno;
214-II/5 strmi vinogradi:
– nagib 30–40 odstotkov: 326,77 eura/ha letno,
– nagib nad 40 odstotkov: 900 eurov/ha letno;
214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali: 89,38 eura/GVŽ letno;
214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 102,91 eura/ha letno;
214-II/8 sonaravna reja domačih živali: 84,46 eura/ha letno;
214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja: 48,38 eura/ha letno;
214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov: 191,40 eura/ha letno;
III. skupina – varovanje zavarovanih območij:
214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 29,11 eura/ha letno;
214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 121,36 eura/ha letno;
214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev: 121,36 eura/ha letno;
214-III/4 ohranjanje steljnikov: 198,44 eura/ha letno;
214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000: 83,23 eura/ha letno;
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju:
– njive: 83,64 eura/ha letno,
– trajni nasadi: 184,50 eura/ha letno,
– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 31,57 eura/ha letno.

(1) Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/2 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih, do izteka petletne obveznosti, uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/1 iz prejšnjega člena. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214-I/1 oziroma 214-I/2 iz prejšnjega člena, morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine.
(2) Pri podukrepu 214-I/2 iz prejšnjega člena se šteje, da je zahteva glede pokritosti tal s prezimnimi poljščinami izpolnjena, če pokrovnost ozelenjene površine s temi poljščinami dosega vsaj 70 odstotkov.
(3) Za površine, ki so jih upravičenci v tekočem letu vključili v podukrep 214-I/3 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno.
(4) Za površine, na katerih so upravičenci v preteklem letu pridelovali jagode in so jih vključili v podukrep 214-I/4 iz prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/3 ali 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno.
(5) Za pridobitev plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5, 214-I/6 in 214-I/7 iz prejšnjega člena v tekočem letu se morajo upravičenci vključiti v kontrolo integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave najpozneje do 31. decembra preteklega leta za tekoče leto.
(6) Upravičenci iz prejšnjega odstavka ne morejo zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave v okviru tekočega leta, lahko pa jo zamenjajo med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(7) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5 in 214-I/6 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave, morajo za pridobitev plačil za te podukrepe pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za te podukrepe ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 1 te uredbe.
(8) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepa 214-I/7 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave, morajo za pridobitev plačil za ta podukrep pridobiti certifikate o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ali potrdila o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v obdobju preusmerjanja od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za ta podukrep ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 1 te uredbe.
(9) Pri podukrepu 214-II/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali pa plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek mogoče uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo fotokopijo pogodbe s pastirjem posredovati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(10) Plačila za podukrep 214-II/2 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a ali pa za del GERK-a z vrsto dejanske rabe »1300 – trajni travnik« z nagibom 35–50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Plačila je mogoče uveljavljati na podlagi dejanskega nagiba zemljišča, ki se kosi. Meritev nagiba mora biti opravljena v skladu s predpisom, ki ureja postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov. Dokumentacijo o meritvi nagiba morajo upravičenci hraniti na KMG-ju skladno z določili o hrambi dokumentacije za podukrepe KOP-a iz priloge 1 te uredbe.
(11) Plačila za podukrep 214-II/3 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na območjih, ki so določena v prilogi 1 te uredbe.
(12) Plačila za podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a z vrsto dejanske rabe »1211 – vinograd« z nagibom 30–40 odstotkov ali nad 40 odstotkov. Upošteva se podatek o povprečnem nagibu GERK-a, ki se povzame iz RKG-ja.
(13) Plačila za podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za najmanj 1 GVŽ za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz priloge 1 te uredbe. Število živali posamezne vrste domačih živali, ki so vključene v navedeni podukrep v letu vstopa v ta podukrep, mora biti v reji pet let od vstopa v podukrep, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. Število živali se lahko poveča do obtežbe 1,9 GVŽ-ja/ha. Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je KMG vključil v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena v letu vstopa v ta podukrep, se število v ta podukrep vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti lahko skupno zmanjša za največ deset odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od 1 GVŽ-ja, oziroma na način kot je določen v prilogi 1 te uredbe. Če ena žival posamezne vrste predstavlja več kot deset odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu, glede na leto vstopa v ta podukrep, lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena, se šteje število živali, ki je na KMG-ju za tekoče leto ugotovljeno z administrativno kontrolo števila živali te vrste oziroma s kontrolo števila živali te vrste na kraju samem.
(14) Za izračun plačil za podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena se za preračun števila živali v GVŽ-je skladno s Prilogo V Uredbe 1974/2006/ES, upoštevajo naslednji koeficienti:
– biki, krave in drugo govedo, starejše od dveh let, konji, starejši od šestih mesecev: 1,0,
– govedo, staro od šestih mesecev do dveh let: 0,6,
– govedo, mlajše od šestih mesecev: 0,4,
– konji, mlajši od šestih mesecev: 0,4,
– ovce: 0,15,
– koze: 0,15,
– plemenske svinje nad 50 kg: 0,5,
– ostali prašiči: 0,3,
– kokoši nesnice: 0,014,
– ostala perutnina: 0,003.
(15) Plačila za podukrep 214-II/7 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 1 te uredbe. Na isti površini GERK-a lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo samo za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek.
(16) Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-II/7 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjem letu plačil ne uveljavljajo, morajo pa na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine.
(17) Plačila za podukrep 214-II/10 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za GERK s šifro »1430 – ekstenzivni kraški pašnik«, ki lahko vključuje naslednje vrste dejanske rabe: »1300 – trajni travnik«, »1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju«, »1500 – drevesa in grmičevje«, »1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče« oziroma »1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah na območju ekstenzivnih kraških pašnikov iz priloge 1 te uredbe. Delež površin z vrsto dejanske rabe »1300 – trajni travnik« oziroma »1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem« mora ob vstopu v podukrep znašati vsaj 20 odstotkov.
(18) Če v katastrski občini na območju ekstenzivnih kraških pašnikov iz priloge 1 te uredbe leži del GERK-a s šifro »1430 – ekstenzivni kraški pašnik«, se plačila za podukrep 214-II/10 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo za celoten GERK.
(19) KMG planina in KMG skupni pašnik ne moreta uveljavljati plačil za podukrep 214-II/10 iz prejšnjega člena.
(20) Plačila za podukrep 214-III/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za trajno travinje, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah iz priloge 1 te uredbe.
(21) Plačila za podukrepe 214-III/2, 214-III/3 in 214-III/4 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 1 te uredbe.
(22) Plačila za podukrep 214-III/5 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 iz priloge 1 te uredbe.
(23) Plačila za podukrep 214-III/6 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na najožjih vodovarstvenih območjih iz priloge 1 te uredbe.
(24) Upravičenci lahko plačila za travniški sadovnjak uveljavljajo, če je v travniškem sadovnjaku prisotna vsaj ena od naslednjih sadnih vrst: jablana, hruška, češnja, višnja, breskev, nektarina, sliva, češplja, ringlo, kaki, kutina, marelica, citrusi, oreh, mandelj, leska, kostanj, bezeg, smokva, oljka, nešplja, skorš, žižula, murva. V travniškem sadovnjaku so lahko prisotna tudi posamična drevesa in grmičevje drugih vrst, mejice ter drevesa in grmovje, ki predstavljajo obvodno vegetacijo. Visokodebelna sadna drevesa oziroma druge plodonosne sadne vrste morajo biti zasajene na ustreznih podlagah. Seznam podlag je objavljen na spletnih straneh ministrstva.
(25) Upravičenci lahko za travinje na zemljiščih z vrsto dejanske rabe »1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak« uveljavljajo naslednje podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena: 214-I/7, 214-II/2, 214-II/8, 214-II/9, 214-III/1, 214-III/2, 214-III/3, 214-III/4, 214-III/5 in 214-III/6.
(26) Pri podukrepih KOP-a iz prejšnjega člena se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o staležu živali in zemljiščih iz zbirne vloge za posamezno leto, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(27) Če pri izvajanju podukrepov KOP-a iz prejšnjega člena upravičenci ne uporabljajo:
– mineralnih gnojil, izdelava letnega gnojilnega načrta ter izvajanje kontrole rodovitnosti tal in gnojenja nista potrebna;
– živinskih gnojil, evidence uporabe teh gnojil ni potrebno voditi.
(28) Najmanjša površina kmetijskega zemljišča znotraj GERK-a, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP-a, je določena v prilogi 1 te uredbe.
(29) Upravičenci se lahko v podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena vključijo s povečanim obsegom površin, kot je določeno v prilogi 1 te uredbe v skladu s 45. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(30) Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP-a v prvem letu obveznosti (v nadaljnjem besedilu: vstopna površina podukrepa), lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno poveča za največ 2 ha oziroma 20 odstotkov v prvih štirih letih izvajanja podukrepa KOP-a, pri čemer se njegova obveznost iz prvega leta obveznosti nadaljuje.
(31) Vstopne površine podukrepa KOP-a iz prejšnjega člena lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ deset odstotkov na način, kot je določen v prilogi 1 te uredbe.
(32) Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, glede na lokacijo površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, pomeni zmanjšanje površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, in hkratno povečanje površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, razen v primerih, določenih v prilogi 1 te uredbe. Zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah iz 19. člena te uredbe in drugih uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča.
(33) V primeru pojava koruznega hrošča podukrepa 214-II/8 iz prejšnjega člena ni potrebno izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti.
(34) Če agencija na določenem kmetijskem zemljišču, ki je vključeno v podukrep 214-II/8 iz prejšnjega člena, prizna primer pojava koruznega hrošča, se ne glede na določbo dvaintridesetega odstavka tega člena sprememba lokacije te površine zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površine zemljišča, ki je vključena v ta podukrep.
(35) Če v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, ki se nanašajo na razlastitev velikega dela KMG-ja, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče KMG-ja, napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu, zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uničiti, komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilno dražbo ali dedovanje, upravičenci nadaljujejo z izvajanjem podukrepov KOP-a iz prejšnjega člena na drugih površinah kmetijskih zemljišč, kot je to določeno v prilogi 1 te uredbe, se ne glede na določbo dvaintridesetega odstavka tega člena sprememba lokacije površin tega zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površin zemljišča, ki so vključene v te podukrepe.
(36) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v podukrep KOP-a iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: vključena površina podukrepa), je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. Upravičenec prevzame petletno obveznost za izvajanje podukrepa KOP-a iz prejšnjega člena na vstopni površini tega podukrepa.
(37) Upravičenci do plačil za podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena morajo v času trajanja petletne obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno. Kot izpolnitev obveznosti za tekoče leto se upošteva, če je v času od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje opravil upravičenec do plačil za podukrepe KOP-a, katerikoli član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem KMG-ju (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja). Prisotnost na izobraževalnem programu za tekoče leto se za posamezen KMG prizna le enkrat.
(38) V primeru KMG-ja planina se kot opravljena obveznost izobraževanja iz prejšnjega odstavka upošteva tudi izobraževanje, ki je bilo opravljeno za osnovni KMG, pri čemer se mora udeleženec izobraževanja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo na osnovnem KMG-ju in na KMG-ju planina.
(39) Postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov iz desetega odstavka tega člena predpiše minister.

(1) Za namene izvajanja te uredbe je za podukrepe KOP-a, navedene v tem odstavku, potrebno posebna dokazila oziroma izpolnjevanje pogojev za posamezen podukrep KOP-a vpisati v ustrezno evidenco, in sicer za:
– podukrep 214-I/3 iz 14. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo poljščine v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo poljščin za tekoče leto;
– podukrep 214-I/4 iz 14. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave sadja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo sadje v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo sadja za tekoče leto;
– podukrep 214-I/5 iz 14. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave grozdja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo grozdje in vino v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo grozdja za tekoče leto;
– podukrep 214-I/6 iz 14. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave zelenjave, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo zelenjavo v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo zelenjave za tekoče leto;
– podukrep 214-I/7 iz 14. člena te uredbe – organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, le-tej posreduje ministrstvo najpozneje do 31. oktobra tekočega leta.
(3) Izvajalci izobraževalnih programov morajo za udeležence izobraževanja, ki v obdobju od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta opravijo izobraževalne tečaje za potrebe podukrepov KOP-a, najpozneje do 30. septembra tekočega leta v evidenco izobraževanj vpisati podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih potrdilih.
(4) Agencija za udeležence izobraževalnih programov iz sedemintridesetega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanj 1. oktobra tekočega leta povzame naslednja podatka o opravljenem izobraževanju za zadevni KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur izobraževanja.

(1) Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več podukrepov KOP-a iz 14. člena te uredbe, na način in pod pogoji, kot jih za posamezni podukrep določa ta uredba.
(2) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP-a, znašajo:
– njivske površine: 600 eurov/ha letno,
– trajni nasadi: 900 eurov/ha letno,
– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 450 eurov/ha letno.

(1) Med trajanjem petletne obveznosti se en podukrep KOP-a lahko zamenja z drugim podukrepom KOP-a, kot je določeno v prilogi 1 te uredbe.
(2) Možne zamenjave podukrepov KOP-a so navedene v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Med trajanjem petletne obveznosti se pri podukrepu 214-II/6 iz 14. člena te uredbe pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz trinajstega odstavka 15. člena te uredbe in pri podukrepu 214-II/7 iz 14. člena te uredbe vrste in sorte kmetijskih rastlin iz petnajstega odstavka 15. člena te uredbe lahko zamenjajo.

(1) Za namene izvajanja podukrepov KOP-a iz 14. člena te uredbe se v digitalni grafični obliki skladno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo:
– uradne evidence območij grbinastih travnikov, ekološko pomembnih območij, osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 in najožjih vodovarstvenih območij, ki jih ministrstvu za posamezno leto posreduje ministrstvo, pristojno za okolje, in
– uradna evidenca osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, ki jo ministrstvu za posamezno leto posreduje Zavod za gozdove Slovenije.
(2) Natančnejši vpogled na seznam območij iz prejšnjega odstavka je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

(1) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukrepov osi 2 in ministrstvu poroča skladno z obveznim navodilom za delo, ki ga izda minister.
(2) Agencija podatke za poročilo o izvajanju ukrepov osi 2 za preteklo leto posreduje ministrstvu najpozneje do 15. maja tekočega leta.
(3) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prejšnjega odstavka določi ministrstvo najpozneje do 15. marca tekočega leta.

(1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe iz 11. in 14. člena te uredbe, morajo kmetovati v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ter Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka upravičencem, ki uveljavljajo plačila za podukrep 214-II/10 iz 14. člena te uredbe, ni potrebno izpolnjevati zahtev standardov iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in sicer v okviru standarda za:
– ohranjanje habitatov, zahteve, ki določa, da morajo biti travniške površine vzdrževane vsaj enkrat na leto,
– dobre kmetijske in okoljske pogoje, zahteve, ki določa, da morajo biti kmetijska zemljišča obdelana vsako leto.

(1) Postopek in roki za vlaganje zahtevkov za dodelitev plačil za ukrepe osi 2 iz te uredbe so določeni s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(2) Upravičenci, ki v času trajanja petletne obveznosti za tekoče leto za določene podukrepe KOP-a iz 14. člena te uredbe ne uveljavljajo plačil, morajo izpolnjevati vse zahteve za izvajanje podukrepov KOP-a in na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in načinu, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(3) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s to uredbo in katalogom kršitev in sankcij, ki je kot priloga 4 sestavni del te uredbe.
(4) Če zaradi primerov višje sile ali izrednih okoliščin iz petintridesetega odstavka 15. člena te uredbe upravičenci v tekočem letu začnejo z izvajanjem posameznega podukrepa KOP-a iz 14. člena te uredbe na površini, ki je manjša od površine v zahtevku za plačilo tega podukrepa, morajo ta zahtevek ustrezno znižati ali o zahtevi za znižanje zahtevka agencijo pisno obvestiti v roku desetih delovnih dni od dneva, ko to lahko storijo.

Upravičenci za tekoče leto uveljavljajo spremembo zaradi pojava koruznega hrošča iz triintridesetega odstavka 15. člena te uredbe v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(1) Sistem kontrol in sankcij je opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 1975/2006/ES in prilogi 1 te uredbe.
(2) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja za ukrep OMD-ja iz te uredbe, razen nepravilnosti iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in zahtev navzkrižne skladnosti, se zahtevek za ta ukrep za tekoče leto v neutemeljenem delu zavrne, razen v primeru, navedenem v prilogi 4 te uredbe.
(3) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja za podukrep KOP-a iz te uredbe, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahtev pri gnojenju s fosforjem iz živinskih gnojil iz te uredbe, se zahtevek za ta podukrep KOP-a za tekoče leto v neutemeljenem delu zavrne, razen v primerih, navedenih v prilogi 4 te uredbe.

(1) Primeri višje sile ali izrednih okoliščin, ki vplivajo na pogoje upravičenosti do plačil za ukrepe osi 2, se obravnavajo v skladu s prilogo 1 te uredbe in prilogo 5, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Primere višje sile ali izrednih okoliščin iz prejšnjega odstavka upravičenci lahko sporočijo agenciji na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Upravičenci, ki uveljavljajo primere višje sile ali izrednih okoliščin in v skladu s prilogo 1 te uredbe začasno prekinejo z izvajanjem podukrepov KOP-a iz 14. člena te uredbe, morajo na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in načinu, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(4) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s prilogo 4 te uredbe.

(1) Znižanja in izključitve za ukrepe osi 2 se obravnavajo v skladu z določbami Uredbe 1975/2006/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES).
(2) Znižanja in izključitve v primeru čezmernih prijav, ki se nanašajo na živali in niso opredeljene v drugem odstavku 17. člena Uredbe 1975/2006/ES, se obravnavajo na način, ki je v 63. in 65. členu ter prvem odstavku 75. člena Uredbe 1122/2009/ES določen za govedo.

(1) V primeru pogina živali zaradi bolezni, ki vpliva na pogoje upravičenosti do plačil za določene ukrepe osi 2 iz te uredbe, je potrebno žival nadomestiti v 20 dneh od dneva pogina te živali.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je potrebno poginulo žival avtohtone ali tradicionalne pasme domačih živali, ki je bila vključena v podukrep 214-II/6 iz 14. člena te uredbe, nadomestiti v 60 dneh od dneva pogina te živali.
(3) V primeru prodaje živali avtohtone ali tradicionalne pasme domačih živali, ki je bila vključena v podukrep 214-II/6 iz 14. člena te uredbe, je potrebno to žival nadomestiti v 30 dneh po izločitvi.
(4) O izločitvi živali iz tega člena mora upravičenec agencijo pisno obvestiti in priložiti ustrezne dokaze v desetih delovnih dneh od dneva pogina živali oziroma izločitve zaradi prodaje živali in o nadomestitvi živali v desetih delovnih dneh po nadomestitvi. Obvestilo o izločitvi in nadomestitvi živali se pošlje na obrazcu obvestila o izločitvi/nadomestitvi živali iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najpozneje do 31. avgusta tekočega leta.
(2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najpozneje do 1. decembra tekočega leta.
(3) Poročilo o številu pritožb za posamezne ukrepe osi 2, katerim je bilo ugodeno, in o potrebnih sredstvih za plačila teh pritožb agencija posreduje ministrstvu najpozneje do 1. decembra tekočega leta.

Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.

Če zaradi sprememb seznama iz priloge 2 in uradnih evidenc iz prvega odstavka 19. člena te uredbe upravičenci iz 3. člena te uredbe niso več upravičeni do plačil za ukrepe osi 2, nimajo nikakršnih dolžnosti glede prevzetih obveznosti kakor tudi ne dolžnosti vračila že prejetih sredstev.

Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(1) Če je v postopku uskladitve GERK-ov z evidenco dejanske rabe na dan 17. januarja 2010 v skladu s predpisom, ki ureja RKG, zaradi odprave mostičkov – ozkih povezovalnih pasov med dvema površinama z isto vrsto dejanske rabe, prišlo do zmanjšanja vključene površine, na kateri se izvajajo podukrepi KOP-a iz 14. člena te uredbe, se to zmanjšanje ne šteje:
– kot zmanjšanje prevzete obveznosti,
– v dovoljen obseg zmanjšanja vstopne površine iz enaintridesetega odstavka 15. člena te uredbe.
(2) Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka obveznost izvajanja podukrepov KOP-a iz 14. člena te uredbe na površinah, ki ne izpolnjujejo več pogojev glede velikosti iz osemindvajsetega odstavka 15. člena te uredbe, preneha, razen za podukrepe KOP-a 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5 in 214-I/6 iz 14. člena te uredbe.

Do uveljavitve predpisa iz devetintridesetega odstavka 15. člena te uredbe še naprej velja Pravilnik o postopku in načinu merjenja nagiba strmih travnikov (Uradni list RS, št. 35/09).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2009–2013 (Uradni list RS, št. 11/09).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.