Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 79/09), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 49/06, 33/07 ter sklep in odločbi US v Uradnih listih RS, št. 28/06, 66/06 ter 112/06, 108/09) 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 143. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 107/07 in 33/08), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Križevci (Uradni list RS, št. 74/02, 52/04), 12. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02) je Občinski svet Občine Križevci na 25 redni seji 25. 2. 2010 sprejel

(1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Križevci (v nadaljevanju: občina) ter izvajanje posebnih storitev tako, da določa:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe
2. vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev
3. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
4. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev
5. pravice in obveznosti uporabnikov ter
6. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja
7. meritve količin in obračun odvajanj in čiščenja odpadnih voda
8. prenos zgrajene javne kanalizacije v last in upravljanje
9. pogoje za načrtovanje posegov v prostor
10. nadzor nad izvajanjem javne službe
11. posebne storitve
12. kazenske določbe.
(2) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin.
(3) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni čistilni napravi. Ker se v javno kanalizacijo, ki je v lasti občine, odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti izvajalec javne službe. Zaradi uporabe javne kanalizacije izvajalec to storitev opravlja kot »posebno storitev«.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine nevarnih snovi, določene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
– padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali tla;
– industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi vode v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja po uporabi vode v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
– komunalna čistilna naprava (KČN) je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda enega ali več istovrstnih virov onesnaževanja presega 40% merjeno s KPK. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja večjo od 2.000 PE v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
– mala komunalna čistilna naprava (mala KČN) je komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih KČN naprav je glede tehnologije več vrst, kar opredeljuje predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na KČN;
– pretočna greznica je gradbeno inženirski objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
– populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan. En PE je enak 60g BPK5/dan;
– obdelava blata iz KČN je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju KČN v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
– območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi Občine Križevci določena način in obseg izvajanja javne službe;
– območje, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, je geografsko zaokroženo območje naselja ali dela naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunano na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, celotna obremenitev zaradi komunalne odpadne vode, ki nastaja tam, pa presega 50 PE;
– javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
– javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za javno kanalizacijo se ne štejejo: interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice ter male KČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo;
– kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji objekt ali več objektov, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene objekta, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
– primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v KČN;
– sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali KČN ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
– izvajalec javne službe je pravna oseba, katere lastnik je Občina Križevci in ki storitve javne službe in posebne storitve na določenem območju občine v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene s tem odlokom;
– uporabnik storitev javne službe (uporabnik storitev) je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik ali drug pravni subjekt, ki je lastnik ali uporabnik nepremičnine oziroma stavbe ali delov stavbe na območju poselitve, kjer nastaja odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo;
– interna merilna naprava je naprava v interni napeljavi uporabnika, ki je namenjena za interno porazdelitev stroškov (vodomer, merilec pretoka ipd.). Interne merilne naprave izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava;
– merilno mesto je objekt na kanalizacijskem priključku industrijskega uporabnika, nameščen na mestu, kjer se združijo vse odpadne vode enega uporabnika, namenjen izvajanju interne in eksterne kontrole kvalitete in količine odvedene odpadne vode v javno kanalizacijo;
– ustrezna merilna naprava je naprava za merjenje količine vode, ki je skladna s prepisi s področja meroslovja in ostalimi veljavnimi predpisi;
– izvajalec je pravna oseba, katera zagotavlja odvajanje in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Križevci;
– kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
– zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakonov, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Občina Križevci zagotavlja javno službo na celotnem območju Občine Križevci v obliki javnega podjetja, kateremu podeli koncesijo brez javnega razpisa, v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavno zakonodajo.

(1) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001. Program za obvladovanje kakovosti vsebuje tudi Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki ga v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode izdela izvajalec vsako leto do konca oktobra za naslednje leto.
(2) Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode pregleda in uskladi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ), potrdi pa Občinski svet Občine Križevci.

(1) Za javno kanalizacijo in pripadajoče gradbeno inženirske objekte in naprave je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem Občinskemu svetu Občine Križevci Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji.
(2) V Tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, upravljanje in vzdrževanje javne kanalizacije ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav.

(1) Občina Križevci zagotavlja z javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda kot javno dobrino. Javna služba obsega naslednje storitve:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
– prevzem blata iz malih KČN ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelava prevzetega blata najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring za male KČN,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav na javni kanalizaciji,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– pripravo in izvajanje občinskega Programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
– vodenje evidenc, določenih s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– vodenja katastra javne kanalizacije, določenega s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– druge naloge iz tega odloka.
(2) V okviru storitve javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, mora biti zagotovljeno:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v KČN;
– prevzem blata iz malih KČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta;
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelava ocene obratovanja male KČN, v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN;
– izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN;
– prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta, vendar le do izteka roka za prilagoditev.

(1) Na obstoječih območjih poselitve v občini, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, morajo lastniki stavb obvezno zgraditi lastne objekte za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
(2) Dovoljena je gradnja malih KČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočnih greznic. Lastniki ali upravljavci stavb morajo sami zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic (do izteka roka prilagoditve) in malih KČN ter občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter malih KČN najmanj enkrat na 20 let.
(3) Lastniki objektov iz drugega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

Praznjenje greznic in prevzem blata iz malih KČN je obvezno in se opravlja za obstoječe pretočne greznice (do roka prilagoditve) in male KČN najmanj enkrat na štiri leta. Za nepretočne greznice se praznjenje opravlja redno glede na volumen greznice oziroma v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in nepretočnih greznic. Uporabniki storitev so dolžni izvajalcu za namen praznjenja omogočiti in dopustiti dostop do greznic in malih KČN s specialnimi vozili.

(1) Blato iz greznic in blato iz malih KČN mora izvajalec javne službe obdelati na KČN ali na skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata.
(2) V primeru, da izvajalec javne službe utemeljeno sumi, da blato iz greznice ali blato iz male KČN ne ustreza pogojem za sprejem, zagotovi potrebne analize. Po pridobitvi rezultatov analiz izvajalec javne službe zagotovi ustrezno obdelavo ali drugo ustrezno končno oskrbo blata. Če rezultati analiz potrdijo sum izvajalca javne službe, da blato iz greznice ali blato iz male KČN ne ustreza pogojem za sprejem, stroške analiz in končne oskrbe blata plača uporabnik storitev, v nasprotnem primeru pa stroške analiz plača izvajalec javne službe, stroške končne oskrbe pa uporabnik storitev.
(3) Blata iz malih KČN in greznic ter ostankov čiščenja le-teh ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo ali v površinske vode. Blata ni dovoljeno odlagati na javne ali kmetijske površine brez ustrezne predhodne obdelave v skladu s predpisi.
(4) Izvajalec uporabniku po opravljeni storitvi praznjenja greznice oziroma prevzemu blata iz male KČN ter obdelavi le-tega, izstavi račun. Račun je uporabnik dolžan plačati v roku, navedenem na računu. Izvajalec javne službe uporabniku storitev o praznjenju greznice izda potrdilo, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb. Izvajalec javne službe opravljene storitve zaračunava v enkratnem znesku ali pa po mesečnih akontacijah.
(5) Za izvedbo storitev v rokih, določenih v 8. členu, naročilo uporabnika storitev ni potrebno. Izvedbo pogostejših storitev mora uporabnik storitev naročiti pri izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe je dolžan uporabnika storitev pisno obvestiti o prevzemu obvestiti o prevzemu blata iz male KČN oziroma komunalne odpadne vode iz greznice. V obvestilu mora biti naveden datum in okvirni čas prihoda. Uporabnik storitve ima pravico do enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljši od enega meseca. O prestavitvi opravljanja storitve mora uporabnik izvajalca javne službe pisno obvestiti vsaj pet dni pred datumom, ki je na pisnem obvestilu naveden kot datum opravljanja storitve.
(6) Če uporabnik ne predlaga izvajalcu javne službe prestavitve opravljanja storitve, skladno s predhodnim odstavkom tega člena in s tem zaradi odsotnosti onemogoči izvedbo storitve, ali če izvajalcu javne službe iz kakršnega koli drugega razloga ne omogoči izvedbo storitve, mora plačati nastale stroške za prevzem blata iz male KČN oziroma komunalne odpadne vode. Stroška ravnanja z blatom oziroma čiščenja komunalne odpadne vode izvajalec javne službe uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(7) Če uporabnik storitev dvakrat onemogoči izvajalcu javne službe izvedbo storitve, izvajalec javne službe poda pristojnemu inšpekcijskemu organu predlog za začetek postopka zoper kršitelja.

V okviru storitev javne službe izvajalec zagotavlja še:
– upravljanje s KČN;
– izdelavo načrta ravnanja z blatom;
– ravnanje z blatom malih KČN, skladno z načrtom iz druge alineje tega člena;
– vzdrževanje in čiščenje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode;
– izvajanje ukrepov za zmanjšanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v mešano javno kanalizacijo, zlasti tiste, ki se odvaja s streh stavb;
– ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v zadrževalnih bazenih deževnih vod ter za zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvajanje v KČN;
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah.

(1) Padavinske vode s streh stavb ali utrjenih površin se ne smejo odvajati v nepretočno greznico ali malo KČN.
(2) Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo treba zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca javne službe.

Javna kanalizacija obsega primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno z naslednjimi objekti in napravami:
– kanali z revizijskimi jaški za odvajanje odpadne vode;
– črpališči za prečrpavanje odpadne vode;
– komunalno čistilno napravo;
– razbremenilniki visokih vod;
– zadrževalnimi bazeni deževnih vod (ZBDV);
– drugi objekti in napravami, potrebnimi za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v ločenem sistemu. Vsi novi kanali se praviloma gradijo v ločenem sistemu (fekalni in meteorni kanali).

(1) Gradnja javne kanalizacije in investicijsko vzdrževanje le-te je v pristojnosti občine.
(2) V primerih, ko investitor izgradnje javne kanalizacije ali njenega dela ni občina, ampak fizična ali pravna oseba kot investitor gradnje objekta, za katerega bo sam zgradil manjkajočo komunalno opremo, jo je občina po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno javno kanalizacijo ali njen del dolžna prevzeti, skladno z določbami 78. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, tem odlokom in pogodbo o opremljanju, saj se šteje, da je na ta način investitor v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme.

(1) Objekte in naprave interne kanalizacije sestavljajo:
– vodi v objektih in/ali v zemljiščih uporabnika storitev;
– kanalizacijski priključek;
– nepretočne greznice;
– obstoječe greznice;
– male KČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE;
– merilne naprave na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo;
– merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
(2) Objekti in naprave interne kanalizacije so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo in niso sestavni deli javne kanalizacije. Objekte in naprave interne kanalizacije zgradi in vzdržuje lastnik ali uporabnik stavbe na lastne stroške.
(3) Lastnik ali uporabnik stavbe je dolžan z objekti in napravami interne kanalizacije upravljati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode. Naprave interne kanalizacije morajo biti zgrajene tako kvalitetno in uporabljati take tehnične rešitve, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za izpust v javno kanalizacijo.

Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je priključitev nanjo mogoča, oziroma kjer se javna kanalizacija gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:
– če javna kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, v času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v gradnji;
– če priključitev iz tehničnih razlogov ni možna;
– če bi bila priključitev pravno nedopustna;
– če obstoječa javna kanalizacija nima zadostnih kapacitet;
– če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za priključitev.

(1) Izvajalec javne službe mora lastnika stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek z navedbo lokacije priključnega mesta na javno kanalizacijo. Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se izvede po pridobitvi soglasja iz 31. člena tega odloka in plačilu komunalnega prispevka.
(2) Lastnik stavbe mora kanalizacijski priključek za priključitev obstoječe stavbe na javno kanalizacijo zagotoviti v roku šest mesecev po prejemu obvestila izvajalca javne službe, da je priključitev obvezna.
(3) Stavba, iz katere se je do izgradnje javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik stavbe na svoje stroške greznico odstrani ali očisti in jo pod nadzorom izvajalca javne službe izključi iz interne kanalizacije.

(1) Izdelava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo zajema montažna dela za izdelavo vtoka v revizijski jašek z vsem potrebnim materialom (cev, tesnilo ipd.) v dolžini 1,0 m od jaška in ga izvede upravljavec kanalizacijskega omrežja.
(2) Vsi ostali stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe.
(3) Ustreznost izvedbe kanalizacijskega priključka pred priključitvijo na javno kanalizacijo preveri strokovno usposobljen predstavnik izvajalca javne službe, kateremu je lastnik stavbe dolžan predložiti projekt kanalizacijskega priključka in potrdilo o plačilu komunalnega prispevka.
(4) Pred priključitvijo na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik pri izvajalcu podati vlogo za priključitev. Izvajalec na podlagi podane vloge bodočega porabnika določi pogoje za izvedbo priključka na javno kanalizacijo.
(5) Izvajalec lahko priključi objekt na javno kanalizacijo šele, ko uporabnik izpolni vse pogoje določene s soglasji in poravna komunalni prispevek.
(6) Za izdajo soglasja za priključitev obstoječe stavbe (objekta) na javno kanalizacijo mora lastnik izvajalcu javne službe predložiti:
– projekt kanalizacijskega priključka;
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje, oziroma ko gre za objekte zgrajene pred 31. 12. 1967, ki so na predpisan način evidentirani v zemljiškem katastru;
– načrt interne kanalizacije, razen za individualno stanovanjsko stavbo;
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode;
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijsko odpadno vodo;
– projekt izvedenih del za naprave za predčiščenje industrijske odpadne vode.

Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen. Začasen priključek se izvede le za gradbišča, javne prireditve in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje (kadar je za poseg potrebno), prijavo prireditve ali drugo dokumentacijo, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od šest mesecev. Mesec dni pred iztekom šestmesečnega obdobja mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Če se uporabnik ne odloči za pridobitev stalnega priključka, izvajalec s potekom šest mesečne dobe začasni priključek ukine.

(1) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da se prepreči nastanek škode ali druge negativne vplive iz javne kanalizacije na priključeno stavbo. Javna kanalizacija mora zagotoviti gravitacijsko odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov objekta.
(2) Izvajalec javne službe lahko v primeru, ko globina odvodnega kanala javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvajanje komunalne odpadne vode iz kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara komunalne odpadne vode. Posamezna stavba ali del stavbe, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo lahko priključi preko hišnega črpališča. Hišno črpališče je dolžan zgraditi in ga vzdrževati oziroma upravljati lastnik stavbe. V večstanovanjski stavbi, ki ima upravnika, se upravljanje hišnega črpališča izvaja skladno z določbami Stanovanjskega zakona.

Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in je last vsakokratnega lastnika stavbe. Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da samostojen kanalizacijski priključek ni možen ali to ni racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega – to je skupnega kanalizacijskega priključka. S tako rešitvijo morajo pisno soglašati vsi lastniki stavb.

(1) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu javne službe služi za preverjanje stanja v priključni cevi ter za preverjanje količine in kvalitete odpadne vode, lastniku/uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
(2) Revizijski jašek je praviloma lociran neposredno ob parcelni meji med zasebnim in javnim zemljiščem (do 1,5 m od parcelne meje na zasebno zemljišče). Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
(3) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik stavbe za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu javne službe dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek, s katerim dovoljuje izvajalcu javne službe dostop na njegovo zemljišče za izvajanje nadzora nad delovanjem kanalizacijskega priključka.
(4) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

(1) Lastnik stavbe (investitor) je o nameravani priključitvi stavbe na javno kanalizacijo dolžan pisno obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15 dni pred priključitvijo.
(2) Izvajalec javne službe po izvedeni priključitvi stavbe na javno kanalizacijo vpiše lastnika/uporabnika v evidenco uporabnikov, na podlagi zapisnika o priključitvi.

Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se ne sme izvesti:
1. če kanalizacijski priključek ni zgrajen skladno s soglasjem;
2. če je kvaliteta odpadne vode v nasprotju z veljavnimi predpisi.

(1) Za vsako stavbo ali sklop stavb na isti lokaciji, ki so v lasti enega lastnika, je načeloma dovoljen samo en kanalizacijski priključek.
(2) Sprememba dimenzije kanalizacijskega priključka, trase, merilnega mesta ali izvedba dodatnega priključka, se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.

(1) Uporabnikom ali drugim nepooblaščenim osebam, brez soglasja izvajalca javne službe, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije.
(2) V varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijo.

(1) Izvajalec javne službe je v okviru storitev javne službe dolžan:
1. v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije;
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin;
– prevzem blata iz malih KČN ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelavo prevzetega blata najmanj enkrat na štiri leta;
– prve meritve in obratovalni monitoring za male KČN;
2. v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava blata v KČN;
– prevzem blata iz malih KČN pri uporabniku storitev najmanj enkrat na štiri leta;
– prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma izdelavo ocene obratovanja za male KČN, v skladu z veljavnimi predpisi;
– izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN;
– prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta, vendar le do izteka roka za prilagoditev;
3. upravljati s KČN;
4. izdelati načrt ravnanja z blatom;
5. zagotoviti ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z načrtom iz 4. točke tega člena;
6. vzdrževati in čistiti javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinske odpadne vode;
7. izvajati ukrepe za zmanjšanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v mešano javno kanalizacijo, zlasti tiste, ki se odvaja z javnih površin;
8. izvajati ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v zadrževalnih bazenih deževnih vod ter za zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu zagotoviti odvajanje v KČN;
9. čistiti peskolove, lovilce olj in maščob na javnih površinah;
10. obveščati uporabnike o izvajanju storitev javne službe;
11. kontrolirati zgrajene kanalizacijske priključke in po potrebi celotno interno kanalizacijo;
12. izvajati javna pooblastila;
13. izvajati nadzor nad priključevanjem stavb na javno kanalizacijo in voditi evidenco o uporabnikih, skladno z veljavnimi predpisi;
14. redno obračunavati storitve javne službe, posebne storitve in druge s predpisi določene dajatve;
15. voditi kataster javna kanalizacije na stroške Občine Križevci;
16. izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

(1) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodno vročenem pisnem opozorilu, prekine odvajanje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, kadar:
– stanje interne kanalizacije povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali povzroča škodo ali motnje v postopku čiščenja na KČN oziroma škoduje ali bi lahko škodovalo okolju ali zdravju delavcev izvajalca javne službe;
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z njim;
– lastnik stavbe brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev stavbe drugega lastnika/uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje interne kanalizacije;
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in kvalitete odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka;
– uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka;
– uporabnik ne plača zapadlih računov, zamudnih obresti ali drugih stroškov, ki so posledica neplačanih računov, niti v roku 15 dni od vročitve pisnega obvestila, da mu bo prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda;
– uporabnik krši omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode;
– z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo;
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in/ali premoženje prebivalcev.
(2) Prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve, ponovne priključitve in morebitne stroške, ki bi nastali kot posledica prekinitve, plača uporabnik.

Izvajalec javne službe ima brez povračila škode pravico začasno prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje in čiščenje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda zaradi:
– planiranih vzdrževalnih del, na podlagi predhodnih obvestil;
– odprave nastalih okvar na javni kanalizaciji;
– višje sile;
– naravnih ali drugih nesreč.

Izvajalec javne službe in/ali občina kot lastnica javne kanalizacija ne odgovarjata za škodo na stavbah in/ali zemljiščih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
– poplav;
– ko ni zagotovljena ureditev vodotokov in/ali zalednih vod;
– ko priključitev stavbe na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanimi soglasji;
– naravne ali druge nesreče;
– in drugih dogodkov, na katere nimata vpliva.

V okviru javnih pooblastil izvajalec:
1. izdaja smernice in podaja mnenja k prostorskim aktom občine na podlagi predložene dokumentacije, kot jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju in podzakonski predpisi;
2. izdaja projektne pogoje priključitev stavb na javno kanalizacijo in za posege v varovalnem pasu javne kanalizacije na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot jo določa Zakon o graditvi objektov;
3. izdaja soglasja k projektnim rešitvam iz prejšnje točke na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot jo določa Zakon o graditvi objektov;
4. izdaja potrdila in strokovne ocene na podlagi predložene dokumentacije, kot jo določa predpis, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN;
5. prekine ali omeji odvajanje in čiščenje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda;
6. posreduje informacije osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja;
7. vodi evidence, potrebne in predpisane za potrebe izvajanja javne službe ali posebnih storitev.

Uporabniki, ki so fizične osebe, nastopajo v razmerju do izvajalca kot gospodinjstvo. Praviloma je uporabnik lastnik objekta oziroma stanovanjske enote in/ali zemljišča. V primeru, da je objekt oziroma stanovanjska ali poslovna enota in/ali zemljišče v posesti tretje osebe (posestnika), sta posestnik in lastnik za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna.

Razmerje med uporabnikom in izvajalcem je vzpostavljeno z vpisom uporabnika v evidenco uporabnikov. Razmerje nastane tudi z dejansko uporabo storitev javne službe ali z dejansko uporabo javne kanalizacije. Sklepanje pogodbe o uporabi storitev javne službe in posebnih storitev med izvajalcem in uporabnikom ni potrebno.

Uporabnik storitev ima v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti:
1. redno vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo in kanalizacijski priključek;
2. občasno preverjati tehnične brezhibnosti kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo;
3. na javno kanalizacijo se sme priključiti le s soglasjem izvajalca javne službe;
4. v kanalizacijski priključek ne sme posegati brez soglasja izvajalca javne službe;
5. spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne vode, skladno s soglasjem izvajalca javne službe;
6. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v soglasju izvajalca javne službe;
7. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to priključiti na javno kanalizacijo;
8. omogočiti izvajalcu javne službe dostop in pregled interne kanalizacije ter količino in kvaliteto odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa;
9. dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
10. obveščati izvajalca javne službe o opaženih nepravilnostih in okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah, ter o vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
11. zagotoviti ustrezno predčiščenje odpadne vode, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, pri čemer je ne sme pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti;
12. odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in kvaliteti, kot so določene s predpisi in soglasji;
13. sporočiti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine ali kvalitete odpadne vode, skladno s predpisi;
14. tekoče posredovati izvajalcu javne službe poročilo o posamičnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa za male KČN;
15. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe;
16. pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe, številu oseb v stavbi in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje odpadne vode in obračun storitev;
17. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar gre za obračun več uporabnikom na osnovi ene merilne naprave, in izvajalcu javne službe posredovati naslov upravnika stavbe ali pooblaščene osebe, ki je prejemnik in plačnik računov storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode;
18. upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode;
19. pridobiti soglasje izvajalca javne službe pred predelavo interne kanalizacije;
20. ne dovoliti priključitve stavb drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca javne službe;
21. odgovarjati za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali opustitvijo potrebnih ravnanj, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca ali z neustrezno uporabo;
22. na pisni poziv izvajalca javne službe posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe in/ali posebnih storitev.

(1) Kanalizacijski priključek se mora obnoviti:
– najkasneje ko doseže starost 33 let,
– če njegovo stanje kaže stopnji dejavnosti, ki povzroča okvare oziroma posledice na okolici,
– če se obnavlja javna kanalizacija ali druga gospodarska javna infrastruktura.
(2) Vsa obnovitvena dela na kanalizacijskem priključku izvaja ali nadzira izvajalec na stroške uporabnika.

Uporabnik storitev ima v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v soglasjih izvajalca javne službe;
2. redno vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice (do roka prilagoditve) ali male KČN;
3. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to priključiti na malo KČN ali nepretočno greznico;
4. naročati dodatno praznjenje in odvoz blata iz greznic ali iz malih KČN pri izvajalcu javne službe, v primerih, ko redno praznjenje ne zadošča;
5. omogočiti izvajalcu javne službe dostop in pregled interne kanalizacije;
6. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe;
7. pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na obračun storitev;
8. na pisni poziv izvajalca javne službe posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe.

(1) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov.
(2) Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali v postopku čiščenja na KČN, oziroma škodujejo ali bi lahko škodovale okolju ali zdravju delavcev izvajalca.

(1) V javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati:
1. strupene snovi;
2. snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice;
3. jedke snovi (kisline, alkalije in soli);
4. maščobe in odpadno olje;
5. vode, tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na material, iz katerega je zgrajena javna kanalizacija;
6. trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupel poginulih živali;
7. mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete, ki lahko onemogočijo normalno delovanje javne kanalizacije;
8. radioaktivne snovi;
9. kužne snovi.
(2) V vode ali javno kanalizacijo je prepovedano odvajati odpadne vode, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih.
(3) V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, zalednih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih vod, brez soglasja upravljavca.
(4) Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati padavinsko, izvirno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno odpadno vodo.

O nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je uporabnik storitev oziroma povzročitelj dolžan poleg centra za obveščanje obvestiti tudi izvajalca javne službe in takoj ustrezno ukrepati.

Viri financiranja javne službe so:
1. cena storitev javne službe;
2. sredstva občinskega proračuna in
3. drugi viri.

(1) Na podlagi metodologije za oblikovanje cen za opravljanje javne službe Občinski svet Občine Križevci s Pravilnikom o tarifnem sistemu določi elemente za določitev cene storitve javne službe in posebne storitve.
(2) Pravilnik o tarifnem sistemu iz prejšnjega odstavka pripravi izvajalec javne službe in ga predloži v sprejem Občinskemu svetu Občine Križevci.

(1) Storitve odvajanja in čiščenja odpadne vode plačujejo uporabniki, katerih odpadna voda se preko javnega kanalizacijskega omrežja odvaja do KČN.
(2) Uporabniki storitev v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, uporabniki storitev zunaj naselja ali uporabniki storitev funkcionalno zaokrožene skupine stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno skupno odvajanje odpadnih voda, plačujejo naslednje storitve javne službe:
– praznjenje nepretočnih greznic, odvoz ter obdelavo vsebine v KČN;
– prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic, odvoz ter obdelavo blata v KČN v obdobju prilagoditve;
– prevzem blata iz malih KČN in njegovo obdelavo, najmanj enkrat na štiri leta;
– obratovalni monitoring za male KČN iz prejšnje alineje;
– izdajo potrdil in strokovnih ocen.

(1) Odvedena in očiščena komunalna odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki storitev, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v enaki količini in v enakih razdobjih, kot plačujejo dovedeno vodo.
(2) Uporabniki storitev, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov in so priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v količini dovedene vode iz lastnih vodnih virov.
(3) Kadar uporabniki storitev nimajo ustrezne merilne naprave se pri obračunu upošteva količina komunalne odpadne vode, ki se izračuna tako, da se za vsakega člana gospodinjstva obračuna povprečno 150 litrov komunalne odpadne vode na dan.
(4) Interne merilne naprave niso osnova za obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode, razen, ko jih vgradi izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Križevci in jih vzdržuje z veljavnimi predpisi za vodomere.

(1) V primeru, ko količina komunalne odpadne vode bistveno odstopa od količine porabljene pitne oziroma industrijske vode, lahko uporabnik na lastne stroške pred iztokom v javno kanalizacijo namesti ustrezno merilno napravo za merjenje količin odpadne vode.
(2) Namestitev ustrezne merilne naprave za merjenje količin odpadne vode pred iztokom v javno kanalizacijo, lahko od uporabnika storitev zahteva tudi izvajalec javne službe. Takšno napravo je uporabnik dolžan namestiti in vzdrževati sam in na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve veljavnih predpisov. V primeru vgradnje v tem členu opredeljene ustrezne merilne naprave, se količina odvedene vode obračunava skladno s stanjem, ki ga izkaže ustrezna merilna naprava.

Plačevanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode se oprostijo uporabniki, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih površinah. V ta namen lahko za merjenje količin porabljene vode za kmetijsko dejavnost namestijo ustrezno merilno napravo, ki je potrebno vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi za vodomere.

(1) V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik storitev ugotovita, da je ustrezna merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali zaradi drugega razloga ni mogoče odčitati ustrezne merilne naprave, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem obračunskem obdobju.
(2) Do znižanja plačila storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode je upravičen uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare na internem vodovodnem omrežju in, da dovedena (pitna ali industrijska) voda ni odtekala v javno kanalizacijo. Znižanje plačila se obračuna za tisto količino vode, ki presega povprečno dnevno porabo v zadnjem obračunskem obdobju.
(3) Če še ni bilo nobenega obračuna ali, če količina porabljene vode ni bila izmerjena, se določi povprečna poraba, ki za vsakega člana gospodinjstva znaša povprečno 150 litrov komunalne odpadne vode na dan.

(1) Uporabniki storitev so dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe. Uporabnik storitev mora plačati račun v 15 dneh od dneva izdaje računa, razen v primeru, če zakon določa drugačen rok plačila.
(2) Če so uporabniki storitev v stavbi z več stanovanji priključeni na isto merilno napravo, izvajalec javne službe izstavlja račune upravniku ali v sorazmernem deležu posameznim stanovalcem stavbe. Če uporabniki, priključeni na isto merilno napravo nimajo upravnika stavbe, so le-ti dolžni pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in plačnik računov.
(3) Za nepravočasna plačila računov izvajalec javne službe zaračuna zakonske zamudne obresti, prav tako pa tudi stroške opomina po ceniku.

Uporabnik storitev lahko na izdani račun v 8 dneh od dneva prejema računa poda pisni ugovor. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec javne službe v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku storitev dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora.

(1) Ukinitev kanalizacijskega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi kanalizacijskega priključka.
(2) Ukinitev kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(3) Začasno ukinitev kanalizacijskega priključka izvede izvajalec v primeru, če zapadle obveznosti za dobo treh mesecev niso poravnane. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.
(4) Začasna prekinitev odvajanja odpadne vode in/ali dobave vode iz javnega vodovoda traja toliko časa, da uporabnik plača vse zapadle obveznosti s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške prekinitve in ponovne vzpostavitve odvajanja odpadne vode in/ali dobave vode iz javnega vodovoda in morebitne druge stroške, ki so nastali izvajalcu javne službe zaradi neplačevanja računov.

(1) V primeru, da objekt dlje časa ne bo v uporabi, lahko lastnik kanalizacijskega priključka poda zahtevo za mirovanje kanalizacijskega priključka. Mirovanje kanalizacijskega izvede upravljavec tako, da se istočasno izvede mirovanje vodovodnega priključka tako, da se demontira vodomer in zaplombira vodovodni ventil na ta način, da dobava vode ni možna in tako prepreči odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Lastnik objekta je dolžan pred ponovno priključitvijo objekta na kanalizacijsko omrežje o tem obvestiti upravljavca. Pred ponovno priključitvijo je lastnik objekta dolžan plačati stroške ponovne priključitve.

(1) V primerih, ko na podlagi določb Zakona o prostorskem načrtovanju, ki veljajo za opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek, javno kanalizacijo ali njen del zgradi fizična ali pravna oseba oziroma druga oseba zasebnega prava na podlagi Pogodbe o opremljanju, se skladno z določili te pogodbe po pridobljenem uporabnem dovoljenju za zgrajeno komunalno opremo le-ta prenese v last Občine Križevci. Zasebni investitor je ob predaji le-te občini dolžan predložiti in izročiti v originalih oziroma overjeni kopiji:
– vsa predpisana soglasja in dovoljenja, kot jih za gradnjo objektov določa Zakon o graditvi objektov, vključno s projektom izvedenih del;
– dokazilo o zanesljivosti za zgrajeno kanalizacijo, ki je predmet prenosa;
– geodetski posnetek zgrajene kanalizacije s podatki, potrebnimi za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
– dokazila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja zgrajena kanalizacija, ki je predmet prenosa, če služnosti še niso vpisane v zemljiško knjigo;
– vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu izvedenih in predvidenih priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah, tehnični izvedbi in pogojih uporabe javne kanalizacije.
(2) Primopredaja zgrajene kanalizacije ali njenega dela se opravi zapisniško. Izvajalec javne službe lahko pred primopredajo zahteva, da se na stroške zasebnega investitorja opravi video pregled (posnetek s kamero) notranjosti kanalizacije, ki je predmet prenosa, s čimer se ugotovi brezhibnost izvedbe kanalizacije.
(3) Že zgrajena kanalizacija, ki je v zasebni lasti, se v last Občine Križevci prenese v skladu s prejšnjima odstavkoma tega člena.

Občina novozgrajene dele oziroma odseke javne kanalizacije preda v upravljanje izvajalcu javne službe na način in pod pogoji iz prejšnjega člena. Primopredaja javne kanalizacije se izvede po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je bilo za gradnjo kanalizacije potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Če uporabnega dovoljenja za določene objekte in naprave v sklopu gradnje kanalizacije ni potrebno pridobiti, se primopredaja opravi na podlagi tehničnega prevzema (investitor, nadzor, izvajalec gradbenih del, izvajalec javne službe).

(1) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor, ter upravljavci druge komunalne infrastrukture (električno omrežje, telekomunikacije, plinovod, optični kabel ipd.) morajo o nameravanem izvajanju del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju komunalne odpadne vode ali poškodbe na javni infrastrukturi po tem odloku, obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15 dni pred začetkom del.
(2) Če med posegom v prostor do poškodb ali motenj pri odvajanju odpadne vode vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci del to nemudoma sporočiti izvajalcu javne službe. Investitor posega v prostor je dolžan plačati (povrniti) celotne stroške odprave poškodb in celotno škodo, ki je nastala zaradi motenj pri odvajanju komunalne odpadne vode.

Investitorji komunalne infrastrukture, ki bodo v času novogradnje ali rekonstrukcije enega izmed vodov komunalne infrastrukture, neposredno posegali v vplivno območje ostalih vodov in naprav komunalne infrastrukture, so pred gradnjo dolžni pripraviti uskladitveni načrt novega stanja komunalnih vodov in naprav.

Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih omejitev kot skupni izvajalec gradbenih del določi tisti izvajalec, katerega je po predpisih o javnem naročanju izbral vodilni investitor. Za montažna dela pa posamezni investitor lahko določi izvajalca del po lastni izbiri.

Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja občinski upravni organ, pristojen za nadzor oziroma državne inšpekcijske službe. Pooblaščeni delavci izvajalca javne službe pa opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka.

Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
– možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca javne službe, ki jih le-ta izda pri izvajanju javnih pooblastil;
– možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca javne službe, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca javne službe;
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov in drugimi predpisi.

(1) »Posebne storitve« zaradi uporabe objektov javne kanalizacije so storitve:
– odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
– in odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine.
(2) Navedene storitve niso storitve obvezne občinske gospodarske javne službe.

(1) V okviru posebnih storitev mora izvajalec zagotoviti odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v okviru zmogljivosti javne kanalizacije.
(2) Določbe tega odloka o industrijski odpadni vodi se uporabljajo za uporabnika (v nadaljnjem besedilu: industrijski uporabnik):
– ki v javno kanalizacijo odvede več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno in
– ki je zavezanec za izvajanje monitoringa industrijske odpadne vode.
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se za industrijskega uporabnika uporabljajo tudi vse ostale določbe tega odloka.
(4) Industrijski uporabnik mora z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode.

(1) Podatki o letni količini odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika se ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni ali zajeti vodi.
(2) Izvajalec javne službe na podlagi ugotovljenih količin za predhodno koledarsko leto najkasneje do 30. junija tekočega leta uporabnika uvrsti v kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno. Razporeditev velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.

(1) Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati izvajalcu javne službe. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora izvajalcu javne službe posredovati v pisni ali elektronski obliki do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
(2) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti izvajalcu javne službe vedno na razpolago.
(3) Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti industrijski uporabnik na lastne stroške.
(4) Izvajalec javne službe lahko kadarkoli in za katerikoli izpust industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo naroči izredne meritve emisije odpadnih voda industrijskega uporabnika, ki jih je industrijski uporabnik dolžan dopustiti. Če emisije presegajo parametre iz zadnjega poročila emisijskega monitoringa, ki ga je predložil industrijski uporabnik, je plačnik stroška izrednih meritev industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe.

(1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo take odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Industrijski uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti odpadne vode do take mere, da ustreza predpisom in v soglasjih določenih vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo.

Industrijski uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na kvaliteto ali količino odpadne vode, ki je posledica sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

(1) Industrijski uporabnik mora na lastne stroške zgraditi, urediti in vzdrževati kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno, da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca javne službe. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo – merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in »on-line« (stalno komunikacijsko) povezavo do nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu javne službe ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled.
(2) Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe ima poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe.
(3) V primeru okvare merilca pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku 30 (trideset) dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec javne službe.
(4) Vsi stroški povezani z ureditvijo merilnega mesta in z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo industrijskega uporabnika.

Če izvajalec javne službe ugotovi, da je bila v javno kanalizacijo odvedena odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora o dogodku obvesti pristojno inšpekcijo. Če se v postopku ugotavljanja dejstev odkrije povzročitelja – industrijskega uporabnika, ki je v javno kanalizacijo odvedel neprimerno odpadno vodo, je le-ta dolžan plačati vso nastalo škodo.

(1) Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike izvaja izvajalec javne službe mesečno.
(2) Izvajalec javne službe izstavi račun za posebne storitve na osnovi odčitkov merilca pretoka. V primeru okvare merilca pretoka, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja.

Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi izvajalec javne službe.

(1) Izvajalec javne službe pripravi do 30. junija tekočega leta industrijskemu uporabniku, na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih meritev, aneks k pogodbi iz 57. člena tega odloka, v katerem je določena cena čiščenja odpadne vode, za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
(2) Če rezultati izrednih meritev iz 59. člena tega odloka pokažejo presežek obremenjenosti odpadnih voda industrijskega uporabnika, mora izvajalec javne službe pripraviti nov aneks k pogodbi iz 57. člena tega odloka z novo izračunano ceno čiščenja odpadne vode. Industrijski uporabnik je dolžan doplačati strošek čiščenja odpadne vode po novo izračunani ceni za vso količino očiščene vode v obdobju od podpisa zadnjega aneksa k pogodbi iz 57. člena tega odloka do datuma izvedbe izrednih meritev, kar se posebej opredeli v pogodbi iz 57. člena tega odloka.
(3) Če industrijski uporabnik pripravljenemu aneksu k pogodbi iz 57. člena tega odloka ne ugovarja v roku 15 dni od njegove vročitve, se šteje, da se z aneksom strinja. Ugovor aneksu ne zadrži obveznosti plačil računov, izdanih na podlagi tega aneksa.

Cena čiščenja odpadne vode se izračuna za vsako merilno mesto posebej. Če je izračunana cena čiščenja odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika nižja od cene čiščenja za gospodinjstva, kot jo določi Občinski svet, se zaračunava s strani občinskega sveta potrjena cena čiščenja za gospodinjstva.

Če zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, mora izvajalec javne službe v okviru posebnih storitev zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne.

(1) Padavinsko odpadno vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo uporabiti za druge namene.
(2) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora industrijski uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca javne službe.
(3) Plačilo odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne, se izvaja na podlagi podatkov o velikosti in vrsti površine, s katere se padavinska voda odvaja.

Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec javne službe:
– če ravna v nasprotju s prvo alinejo 4. člena
– če ne zagotovi prevzema blata iz obstoječih greznic in ne zagotovi njegove obdelave (8. člen).
– če ravna v nasprotju s 27. členom
– če ne izpolni obveznosti iz 81. člena
– če ne izpolni obveznosti iz 82. člena.

(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (industrijski uporabnik):
– če ravna v nasprotju s prepovedmi iz 38 člena;
– če ne zagotovi in vzdržuje kontrolnega merilnega mesta po določbah 62. člena;
– če ne ravna po prvem odstavku 78. člena in v postavljenem roku ne uredi kontrolnega merilnega mesta;
– če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (drugi odstavek 69. člena).
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (industrijski uporabnik):
– če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc po 7. točki prvega odstavka 31. člena oziroma za pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe in/ali posebnih storitev po 34. in 35. člena;
– če ravna v nasprotju z določbami 36. člena;
– če ravna v nasprotju z določbo 59. člena.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
– če ne nadomesti obstoječe pretočne greznice do roka iz 77. člena;
– če ravna v nasprotju z določbami 16. člena;
– če ne priključi stavbe na javno kanalizacijo v rokih iz 17. člena;
– če brez soglasja izvajalca posega v javno kanalizacijo (26. člen);
– če ravna v nasprotju s prepovedmi iz 37. člena;
– če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (12. člen).

Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
– če ne omogoči in/ali dopusti rednega praznjenja greznic in malih KČN (8. in 9. člen);
– če upravlja z objekti interne kanalizacije v nasprotju z določbo 15. člena;
– če ravna v nasprotju z določbami 18 člena;
– če ravna v nasprotju z določbami 26. člena in posega v varovalni pas javne kanalizacije in, če nepooblaščeno posega v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje;
– če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc po 7. točki prvega odstavka 31. člena oziroma za pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe po določbah 34. in 35. člena;
– če ravna v nasprotju z določbami 36. člena;
– če ravna v nasprotju z določbami 38. člena;
– če ne sporoči izvajalcu prejemnika in plačnika računov po določbah drugega odstavka 46. člena – v tem primeru se oglobi vsak priključeni uporabnik.

Z globo 1.400 evrov se kaznuje investitor, ko ni uporabnik ali industrijski uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik:
– če s storitvijo ali opustitvijo ravna v nasprotju z določbami 26., 36., 37., 38., 51. ali 69. člena.

(1) Za prekrške po tem odloku so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, odgovorni za prekršek osebe ali oseb, ki so pri njih zaposlene (delovno razmerje) ali zanje opravljajo storitve na podlagi pogodbenega razmerja ali naročila.
(2) Odgovorni osebi pravne osebe, se znesek globe določi po določbah tega odloka, ki določajo znesek globe za uporabnike, ki so fizične osebe – posamezniki. Globa za prekrške, določene s tem odlokom, se predpiše in izreče kot glavna sankcija. V primeru, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica, se za tak prekršek namesto globe izreče opomin.
(3) Kot postopkovni predpis in materialni predpis za primere, ki s tem odlokom niso določeni, se uporablja zakon o prekrških.

Obstoječe pretočne greznice so lastniki stavb dolžni najkasneje do 31. 12. 2017 (obdobje prilagoditve) nadomestiti z malimi KČN ali nepretočnimi greznicami v tistih naseljih ali delih naselja, za katera po državnem operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (oktober 2004) ne izhaja obveznost občine po opremljenosti z javno kanalizacijo in KČN, in v tistih naseljih ali delih naselja, v katerih občina do rokov za prilagoditve iz državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ne bo zagotovila opremljenosti z javno kanalizacijo.

(1) Industrijski uporabniki so dolžni urediti kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo po določbah 62. člena tega odloka v roku najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(2) V prehodnem obdobju do namestitve merilca pretoka na merilnem mestu, se količina odpadne vode meri na naslednje načine:
– industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne vode ne meri in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, se obračunava količina odvedene odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih kot je obračunana količina dovedene vode;
– za industrijske uporabnike z lastnimi viri vode, pri katerih se količina odpadne vode ne meri, je osnova za obračun izmerjena količina vode z vodomeri, ki merijo količino načrpane vode. Industrijski porabnik mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti vodomera s predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest lastnih virov vode;
– industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne vode meri na iztoku pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, je osnova za obračun izmerjena količina odvedene vode z merilcem pretoka oziroma merilci pretoka. Industrijski uporabnik mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti merilca pretoka s predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest.

Izvajalec javne službe je dolžan v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka pripraviti in predložiti Občinskemu svetu Občine Križevci v sprejem:
– Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji iz 5. člena in
– Pravilnik o tarifnem sistemu iz 40. člena tega odloka.

Rok, v katerem mora izvajalec javne službe opravljati javno službo s programom obvladovanja kakovosti poslovanja iz 4. člena znaša 5 let.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Križevci (Uradni list RS, št. 66/00).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.