Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. marca 2010.

V Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) se drugi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata:
– Direktiva št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2009/81/ES z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), razen v delu, ki se nanaša na javna naročila na področju obrambe in varnosti, in
– del Direktive Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. 12. 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L št. 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. 12. 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L št. 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31).«.

V prvem odstavku 2. člena se za 13. točko doda nova 13.a točka, ki se glasi:
»13.a »Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon ne določa drugače. Obdobje mirovanja se izteče z dnem, ko se ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, izteče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.«.
15. točka se spremeni tako, da se glasi:
»15. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo.«.
Za spremenjeno 15. točko se dodata novi 15.a in 15.b točka, ki se glasita:
»15.a »Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.
15.b »Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odgovorna za prekršek, ki je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.«.
Za 21. točko se doda nova 21.a točka, ki se glasi:
»21.a »Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti.«.
V 26. točki se beseda »inženiringa« nadomesti z besedama »inženirskih storitev«.
28. točka se spremeni tako, da se glasi:
»28. »Postopek oddaje naročila male vrednosti« je poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male vrednosti.«.
Za 33. točko se doda nova 34. točka, ki se glasi:
»34. »Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna. Šteje se, da je odločitev pravnomočna, ko se izteče rok za vložitev zahteve za pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.«.

Četrti in šesti odstavek 4. člena se črtata.
Peti in sedmi odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Tretji odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primeru javnega naročanja, ki vključuje projektiranje, izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo naročila, ki ga je projektiral, razen če je projektiranje del istega javnega naročila kot izvedba projekta.«.

V prvem odstavku 12. člena se:
– vrednosti »133.000« nadomestita z vrednostjo »125.000«,
– vrednosti »206.000« nadomestita z vrednostjo »193.000«,
– vrednost »5.150.000« nadomesti z vrednostjo »4.845.000«.
V drugem odstavku se:
– v 1. točki vrednost »40.000« nadomesti z vrednostjo »20.000«,
– v 2. točki vrednost »80.000« nadomesti z vrednostjo »40.000«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) V postopku oddaje javnega naročila iz točke a) drugega odstavka 24. člena tega zakona mora naročnik na portalu javnih naročil objaviti obvestilo iz 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.
(4) Kadar naročnik oddaja posamezno javno naročilo na podlagi 32. ali 33. člena tega zakona, objavi obvestilo iz 9. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona na portalu javnih naročil. Če vrednost okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, obvestilo objavi tudi v Uradnem listu Evropske unije.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Kadar Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, ministrstvo, pristojno za finance, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti.«.

Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ta zakon se uporablja za oddajo:
a) naročil gradenj, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je 4.845.000 eurov ali več,
– če ta naročila vključujejo dejavnosti gradbeništva, ki so navedene v Seznamu dejavnosti na področju gradenj,
– če vključujejo gradbena dela za bolnišnice, objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;
b) naročil storitev, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od 193.000 eurov in ki so povezana z naročilom gradenj, kakor to določa a) točka tega odstavka;
c) naročil blaga, ki jih naročniki neposredno sofinancirajo z več kakor 50% deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od 193.000 eurov.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za oddajo naročil blaga, ki jih naročnik društvom ali zavodom sofinancira z več kakor 30% deležem, če je ocenjena vrednost blaga brez DDV enaka ali večja od 40.000 eurov.
(3) Če v svojem imenu ali v imenu drugega subjekta naroča blago, storitve oziroma gradnje iz prvega ali drugega odstavka tega člena naročnik, mora ravnati v skladu s tem zakonom.«.

Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila.«.
V osmem odstavku se v drugi alineji č) točke črta besedilo »naročil za nedoločeno obdobje ali«.

Četrti odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Naročniki lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblastijo le druge naročnike iz prilog 3 in 4 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07) ali iz prilog 1 do 10 Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji Skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07).«.
Za spremenjenim četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Kadar naročnik za svetovanje v postopku ali v zvezi s postopkom javnega naročanja najame osebo zasebnega prava ali posameznika, mora:
a) zahtevati, da ta oseba pred sklenitvijo pogodbe predloži garancijo za dobro izvedbo del;
b) v pogodbi za svetovanje, ki jo sklene s to osebo, določiti, da se plačilo po tej pogodbi izvede po zaključku postopka javnega naročanja. Šteje se, da je postopek javnega naročanja zaključen, ko postane odločitev iz:
– prvega odstavka 79. člena tega zakona ali
– drugega odstavka 80. člena tega zakona ali
– tretjega odstavka 80. člena tega zakona
pravnomočna.«.

Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.«.

V prvem delu zakona se naslov drugega poglavja »Skupne določbe za vse postopke javnega naročanja, razen za postopke zbiranja ponudb« spremeni tako, da se glasi: »Skupne določbe za vse postopke javnega naročanja«.

V prvem odstavku 24. člena se v 7. točki besedilo »postopek zbiranja ponudb.« nadomesti z besedilom »postopek oddaje naročila male vrednosti.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Naročnik izvede javno naročanje:
a) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 20.000 eurov in nižja od 40.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 80.000 eurov,
po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka.
b) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 125.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 274.000 eurov,
po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
c) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 125.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 274.000 evrov,
po postopkih iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.«.
V četrtem odstavku se besedilo »prekiniti in« nadomesti z besedilom »v skladu z 80. členom tega zakona ustaviti oziroma zavrniti vse ponudbe, in, če je to primerno,«.
V petem odstavku se vrednost »10.000« nadomesti z vrednostjo »20.000«, vrednost »20.000« pa z vrednostjo »40.000«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Postopek javnega naročanja iz 1. do 6. točke prvega odstavka tega člena lahko vodi in v njem odloča le oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz javnega naročanja. Vsebino in način izvajanja strokovnega izpita predpiše vlada.«.

V 28. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V primerih javnega naročanja na podlagi določb prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka oddaje naročila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o:
– predmetu naročila,
– razlogih za uporabo tega postopka,
– vrednosti naročila,
– obdobju veljavnosti pogodbe.
V primeru javnega naročanja na podlagi določb 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka s pogajanji po predhodni objavi o izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe. Kadar naročnik v skladu s 1. točko prvega odstavka tega člena ne objavi obvestila o naročilu, mora ministrstvo, pristojno za finance, pred začetkom postopka oddaje naročila obvestiti o gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal.«.

Tretji odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primerih javnega naročanja na podlagi določb prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka oddaje naročila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o:
– predmetu naročila,
– razlogih za uporabo tega postopka,
– vrednosti naročila,
– obdobju veljavnosti pogodbe in
– gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal.
V primeru iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik v obvestilu utemeljiti tudi uporabo postopka. V primeru javnega naročanja na podlagi 1. ali 4. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik, če je to primerno, v postopek s pogajanji vključiti več gospodarskih subjektov. V primeru javnega naročanja na podlagi določb 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka s pogajanji brez predhodne objave o izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti predložili ponudbe.«.

Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi:

(1) Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih pogojev.
(2) Naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi tudi pogajanja.«.

Četrti, peti in šesti odstavek 32. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(4) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi. Na podlagi okvirnega sporazuma se naročila oddajo v skladu s postopki iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena. Ti postopki se izvedejo le med naročniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum. Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.
(5) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma. Kadar v tem okvirnem sporazumu niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se v zvezi z oddajo posameznih naročil naročnik lahko v pisni obliki posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, in zahteva, da ta po potrebi predloži ponudbo. V primeru okvirnega sporazuma z enim gospodarskim subjektom, ne glede na to, ali so v okvirnem sporazumu opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, naročniku ni treba upoštevati obdobja mirovanja.
(6) Kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se mora skleniti z vsaj tremi ponudniki, če je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, zadostno oziroma dovolj sprejemljivih ponudb. Če število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, ni zadostno, oziroma ni dovolj sprejemljivih ponudb, lahko naročnik sklene okvirni sporazum z enim ali dvema ponudnikoma. V primeru okvirnega sporazuma, ki je sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma, v skladu z naslednjim postopkom:
– za vsako posamezno naročilo, ki ga namerava oddati, se naročnik v pisni obliki posvetuje z gospodarskimi subjekti, strankami okvirnega sporazuma;
– naročnik določi rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom, strankam okvirnega sporazuma, predložitev ponudb za vsako posamezno naročilo upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
– ponudbe se predložijo v pisni obliki, njihova vsebina pa je zaupna do izteka roka, določenega za oddajo ponudb;
– naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma;
– naročnik pisno obvesti ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila;
– naročnik objavi obvestilo iz 9. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, zaradi česar ni mogoče izpodbijati pogodbe o izvedbi posameznega naročila.
V postopku oddaje posameznega naročila na podlagi tega odstavka mora naročnik v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ponudnikom, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, zagotoviti pravno varstvo. Naročnik v obdobju mirovanja ne sme skleniti pogodbe o izvedbi posameznega naročila.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z večjim številom ponudnikov in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma in temeljnih načel javnega naročanja. V tem primeru mora naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila, ni pa mu treba upoštevati obdobja mirovanja.«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona.«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se za besedo »ponudb« doda besedilo »za sklenitev okvirnega sporazuma«.
Dosedanji deveti odstavek postane deseti odstavek.

V četrtem odstavku 33. člena se za besedo »prijavo« in za besedo »prijav« doda besedilo »za vključitev v dinamični nabavni sistem«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem, da v roku, ki ga določi v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se oddaja v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Posamezno naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno, natančneje navedejo v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Naročnik obvesti ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila in objavi obvestilo iz 9. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, zaradi česar ni mogoče izpodbijati pogodbe o izvedbi posameznega naročila. V postopku oddaje posameznega naročila mora naročnik v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ponudnikom, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, zagotoviti pravno varstvo. Naročnik v obdobju mirovanja ne sme skleniti pogodbe o izvedbi posameznega naročila.«.
Dosedanji šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek postanejo sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek.

Prvi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik mora oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona in upoštevaje možnost ponujanja variant.«.
Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(2) V odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,
b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.
(3) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po prehodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave in konkurenčnem dialogu naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) preveri, ali so predložene ponudbe popolne,
b) razvrsti popolne ponudbe glede na merila.
(4) V primeru okvirnega sporazuma odda naročnik javno naročilo v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odvisno od načina izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji.
(5) Preverjanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 42. do 47. člena tega zakona in na pogoje in merila iz devetega odstavka tega člena.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za zadnjim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »V primeru javnih naročil iz 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev s pisno izjavo, ki je naročniku v skladu s 77. členom tega zakona ni treba preverjati.«.
Za dopolnjenim šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, če izpis iz uradne evidence ni starejši od štirih mesecev.«.
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek.

V prvem odstavku 42. člena se besedilo »63/94, 70/94, 23/99, 60/99, 40/04, 37/05 in 17/06« nadomesti z besedilom »55/08, 66/08 – popr. in 39/09«.
V prvem in drugem odstavku se besedilo »vsakega kandidata ali ponudnika,« nadomesti z besedilom »kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal,«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena tega zakona oziroma 81.a člena ZJNVETPS.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »drugega odstavka tega člena«.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oblikovanega na podlagi informacij ministrstva, pristojnega za pravosodje, Davčne uprave Republike Slovenije, Carinske uprave Republike Slovenije in drugih organov, pristojnih za vodenje evidenc, obvesti Komisijo, kateri državni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz prejšnjega odstavka.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Vlada v skladu z:
– Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 248 z dne 16. 9. 2002, str. 1), nazadnje spremenjeno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 390 z dne 30. 12. 2006, str. 1), in
– Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (UL L št. 344 z dne 20. 12. 2008, str. 12)
z uredbo določi način vzpostavitve podatkovne zbirke o izključitvah ponudnikov iz postopkov javnega naročanja in podatke, ki se vodijo v tej zbirki.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V tretjem odstavku 44. člena se v zadnjem stavku črta beseda »lahko«.

V tretjem odstavku 45. člena se v zadnjem stavku črta beseda »lahko«.

Sedmi odstavek 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Naročnik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju.«.

V prvem odstavku 57. člena se v 5. točki pika nadomesti z vejico, dodajo se nove 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točka, ki se glasijo:
»6. obvestilo o natečaju,
7. rezultati natečaja,
8. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,
9. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
10. obvestilo o naročilu male vrednosti,
11. poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu.«.

Prvi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1). Nabor podatkov, ki jih mora vsebovati obvestilo iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, določa Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07). Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna.«.

Prvi odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik mora objaviti obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali presega vrednosti iz prvega ali drugega odstavka 12. člena tega zakona, v 48 dneh po oddaji naročila.«.

Besedilo 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v objavo na portal javnih naročil v 48 dneh po oddaji javnega naročila.«.

Za 63. členom se dodajo novi 63.a, 63.b, 63.c, 63.č in 63.d člen, ki se glasijo:

(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in/ali razpisni dokumentaciji.
(2) Če naročnik v skladu z 80. členom tega zakona postopek iz 1., 2., 3., 5. ali 6. točke prvega odstavka 24. člena ali iz 26. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona ustavi ali zavrne vse ponudbe, mora v 48 dneh po tej odločitvi objaviti obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku.
(3) Naročnik mora objaviti obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar so v postopku iz 1., 2., 3., 5. ali 6. točke prvega odstavka 24. člena ali iz 26. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona vse ponudbe, ki jih je prejel, nepravočasne, nepravilne, neprimerne, nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile dopolnjene v skladu s prvim odstavkom 78. člena tega zakona.

(1) Kadar naročnik oddaja posamezno naročilo v skladu s šestim odstavkom 32. člena ali 33. členom tega zakona, mora na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Naročnik posreduje prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost v objavo isti dan, ko posreduje ponudnikom odločitev iz prvega odstavka 79. člena tega zakona. Naročnik mora v roku iz prejšnjega stavka objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost tudi, kadar oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
(2) Naročnik lahko v roku iz prejšnjega odstavka prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi tudi v drugih postopkih javnega naročanja in v primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B. Obvestilo se objavi na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(3) S tem obvestilom se v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila še pred njeno pravnomočnostjo zagotavlja večja transparentnost v postopkih javnih naročil.

Naročnik objavi obvestilo o naročilu male vrednosti, kadar oddaja javno naročilo po postopku za oddajo naročila male vrednosti.

Naročnik objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu, v primeru iz četrtega ostavka 33. člena tega zakona.

Vlada z uredbo določi nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 70. člena se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. izračun ocenjene vrednosti,«.
V dosedanji 3. točki, ki postane 4. točka, se za vejico doda besedilo »če je to primerno,«.
V dosedanji 8. točki, ki postane 9. točka, se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če je to primerno.«.
Dosedanje 2., 4., 5., 6. in 7. točka postanejo 3., 5., 6., 7., in 8. točka.

V 71. členu se dodajo novi četrti do deseti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Pogodba o izvedbi naročila, ki jo podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, razen v primeru, ko je bila v postopku oddaje javnega naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in ponudnikom.
(5) Pogodba o izvedbi javnega naročila mora vsebovati:
– dejansko vrednost celotnega javnega naročila oziroma
– v utemeljenih primerih, kjer le-te ni mogoče določiti, ocenjeno vrednost javnega naročila
in rok veljavnosti pogodbe.
(6) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, mora:
– ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem,
– podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto glavnega izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila:
– vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec,
– podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun),
– predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.
Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da so podatki iz tega odstavka obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in da so neposredna plačila podizvajalcem v skladu s tem zakonom obvezna.
(8) Ponudnik mora svojemu računu oziroma situaciji obvezno priložiti račune oziroma situacije svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.
(9) Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, le-temu v 5 dneh po spremembi predložiti:
– svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu,
– pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in
– soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.
(10) Vlada z uredbo natančneje določi pravila in postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem.«.

Besedilo 72. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V primeru postopka iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona je naročnik dolžan objaviti obvestilo iz 2., 4. oziroma 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami, na ali prek portala javnih naročil.
(2) Naročnik mora omogočiti ponudniku, da prevzame razpisno dokumentacijo v elektronski obliki. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na spletnih straneh naročnika in/ali portalu javnih naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti dostopna na spletnih straneh naročnika ali portalu javnih naročil.«.

Za 74. členom se doda nov 74.a člen, ki se glasi:

(1) Ponudnik lahko v postopku javnega naročanja umakne svojo ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena.
(2) Naročnik mora unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.«.

V 75. členu se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v primerih, ko se naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave in se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom.«.

Besedilo 77. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz 79. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. V primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona mora naročnik preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kadar dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.
(2) Če se pri naročniku v postopku javnega naročanja pojavi utemeljen sum, da je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predložil neresnične izjave ali dokazila, mora naročnik Državni revizijski komisiji podati predlog za uvedbo postopka o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena tega zakona.«.

Za 77. členom se doda nov 77.a člen, ki se glasi:

(1) Organ, ki odloči o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena, v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance. V obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika ter datum, do katerega se ponudnik izloči iz postopkov javnega naročanja.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, vodi evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki obsega:
– polno ime in matično številko ponudnika,
– datum uvrstitve ponudnika v evidenco in
– datum, do katerega je ponudnik izločen iz postopkov oddaje javnih naročil,
ter jo objavi na svoji spletni strani. V evidenco se uvrsti ponudnik, ki je storil prekršek iz drugega odstavka 109.a člena tega zakona ali iz drugega odstavka 106.a člena ZJNVETPS.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, uvrsti ponudnika v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena. Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami pritožba ni dopustna.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, iz evidence ponudnikov z negativnimi referencami zbriše ponudnika v treh delovnih dneh po datumu iz tretje alineje drugega odstavka tega člena.«.

Drugi odstavek 78. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ponudnik ne sme spreminjati:
– svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
– tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
– tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.«.

Prvi, drugi in tretji odstavek 79. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti:
– kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in
– višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.
(2) Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.
(3) Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
– razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
– prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ta člen se smiselno uporablja tudi za posamezna naročila iz 32. ali 33. člena tega zakona.«.

Naslov 80. člena se spremeni tako, da se glasi: »(izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila)«.
V prvem odstavku se za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 77.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 81.a člena ZJNVETPS, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona.«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Naročnik lahko kadarkoli pred potekom roka za odpiranje ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Navedeno odločitev, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora naročnik v primeru javnih naročil iz drugega odstavka 12. člena tega zakona objaviti na portalu javnih naročil. V primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora naročnik navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. V primeru javnih naročil, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, mora naročnik ponudnike, ki so oddali ponudbo, obvestiti o navedeni odločitvi. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih ob tem obvestiti o ustavitvi postopka javnega naročanja.
(3) Naročnik lahko v vseh fazah postopka po preteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena, vlado oziroma svoj nadzorni organ. V primeru javnih naročil iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora naročnik odločitev o zavrnitvi vseh ponudb objaviti na portalu javnih naročil, v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, pa mora naročnik navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije.«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila ob predhodnem soglasju svojega nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev. Če naročnik nima nadzornega organa, izda soglasje iz tega odstavka vlada. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se črta besedilo »in odločitev poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih Skupnosti«.

V četrtem odstavku 89. člena se v zadnjem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen kadar se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom. V tem primeru mora ponudnik oddati le ponudbo, o kateri se naročnik in ponudnik pogajata v prvi fazi pogajanj, in končno ponudbo, ki jo ponudnik predloži po zaključku zadnje faze pogajanj.«.

Naslov podpoglavja »1.5. Postopek s pogajanji brez predhodne objave« se spremeni tako, da se glasi »1.5. Posebne določbe za postopek s pogajanji brez predhodne objave«.

Za naslovom podpoglavja »1.5. Posebne določbe za postopek s pogajanji brez predhodne objave« se doda nov 89.a člen, ki se glasi:

Naročnik v postopku s pogajanji brez predhodne objave ravna v skladu z 88. členom tega zakona.«.

Za 92. členom se črta naslov podpoglavja »1.6. Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi«.

Prvi odstavek 94. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dokumentacijo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
– sklep o začetku postopka,
– objava obvestila o javnem naročilu,
– povabilo k oddaji ponudbe in/ali razpisna dokumentacija, če je to primerno,
– predložene ponudbe,
– odločitev o oddaji naročila,
– objava obvestila o oddaji naročila.«.

Naslov podpoglavja »1.7. Posebne določbe za postopek zbiranja ponudb« in 95. člen se črtata.

Za dosedanjim 95. členom se doda novo podpoglavje, ki se glasi: »1.8. Posebne določbe za postopek oddaje naročila male vrednosti«.

Za naslovom novega podpoglavja se dodajo novi 95.a, 95.b, 95.c in 95.č člen, ki se glasijo:

Pri določanju roka za prejem ponudb ali prijav ravna naročnik v skladu z 92. členom tega zakona.

Pri pripravi razpisne dokumentacije v postopku oddaje naročila male vrednosti ravna naročnik v skladu s 93. členom tega zakona.

(1) Dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
– sklep o začetku postopka, če je to primerno,
– povabilo k oddaji ponudbe,
– razpisna dokumentacija, če je to primerno,
– predložene ponudbe,
– odločitev o oddaji naročila.
(2) Dokumentacijo lahko sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročila.

Kadar naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti pripravi razpisno dokumentacijo, odpre ponudbe po vrstnem redu prejema.«.

Za naslovom tretjega dela »Pravila, ki urejajo natečaje« se doda nov 95.d člen, ki se glasi:

Naročnik izvede natečaj v skladu s tem delom zakona in pri tem smiselno uporablja ostale določbe tega zakona.«.

V prvem odstavku 96. člena se:
– vrednost »133.000« nadomesti z vrednostjo »125.000«,
– vrednosti »206.000« nadomestita z vrednostjo »193.000«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Vrednost nagrade, podeljene posamezniku, ne sme presegati vrednosti 30.000 eurov, vrednost nagrade, podeljene gospodarskemu subjektu, pa ne sme presegati vrednosti 100.000 eurov.«.

Za naslovom prvega poglavja četrtega dela »Poročila« se doda nov 104.a člen, ki se glasi:

Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku javnega naročanja najmanj deset let po datumu oddaje naročila oziroma najmanj dve leti po preteku garancije za predmet naročila, če garancija velja več kot deset let. Neizbrane ponudbe mora naročnik hraniti najmanj dve leti po datumu oddaje naročila.«.

V prvem odstavku 105. člena se za besedilom »oddanem naročilu,« doda besedilo »razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti, vsakemu«, c) točka pa se spremeni tako, da se glasi:
»c) imena izločenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izločitev;«.

Besedilo 105.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik ne sporoča podatkov o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona. Navedeni podatki se zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 57. člena, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom. V primeru posameznih naročil, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, naročnik na portal javnih naročil do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto sporoči podatke, ki jih določa predpis iz šestega odstavka 107. člena tega zakona.
(2) Naročniki iz prve alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona, razen samoupravnih lokalnih skupnosti, posredujejo do 28. februarja tekočega leta na portal javnih naročil podatke o vrsti predmeta, skupni vrednosti in številu oddanih javnih naročil v preteklem letu, ločeno za:
a) javna naročila, katerih vrednost brez DDV je nižja od 20.000 eurov za blago in storitve oziroma 40.000 eurov za gradnje,
b) javna naročila, katerih vrednost brez DDV je enaka ali presega vrednosti iz prejšnje točke in je nižja od 40.000 eurov za blago in storitve oziroma 80.000 eurov za gradnje.«.

V prvem odstavku 106. člena se besedilo »31. julija« nadomesti z besedilom »31. maja«.
V četrtem odstavku se besedilo »Vlada« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za finance,«.

V prvem odstavku 108. člena se za besedo »naročnikov« doda vejica in besedilo »ponudnikov in podizvajalcev«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V primeru, ko Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom:
– ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika oziroma
– zbira dodatna obvestila in dokaze o morebitnem prekršku naročnika in odgovorne osebe naročnika,
morata naročnik in odgovorna oseba naročnika Državni revizijski komisiji najpozneje v treh dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vso dokumentacijo, na odstop katere ju je Državna revizijska komisija pozvala.«.

V naslovu 109. člena se za besedo »določbe« doda besedilo »za naročnika«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 5.000 eurov do 350.000 eurov se za prekršek kaznuje naročnik, če:
1. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (25. do 30.a člen tega zakona),
2. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (50. do 56., 62. do 63.b člen tega zakona),
3. določi merila za izbor, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ali tehnične specifikacije v nasprotju s tem zakonom (37., 39. in 41. do 48. člen tega zakona),
4. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila (14. člen tega zakona),
5. je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba in naročnik med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več ekonomsko najugodnejša ponudba (48. člen tega zakona),
6. določbe pogodbe o oddaji javnega naročila v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 71. člena tega zakona),
7. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko se je iztekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (tretji odstavek 42. člena tega zakona),
8. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (105.a člen tega zakona),
9. zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (četrti odstavek 80. člena tega zakona),
10. ni objavil obvestila iz 1. do 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav ga k temu zavezuje ta zakon,
11. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 41. člena tega zakona,
12. ne odstopi dokumentacije Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 108. člena tega zakona),
13. ne ravna skladno s 74.a členom tega zakona,
14. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 80. člena tega zakona,
15. pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo zasebnega prava (četrti odstavek 16. člena tega zakona),
16. ravna v nasprotju s petim odstavkom 16. člena tega zakona,
17. ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 71. člena tega zakona.«.

Za 109. členom se dodata nova 109.a in 109.b člen, ki se glasita:

(1) Z globo od 5.000 eurov do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik:
1. če ravna v nasprotju s šestim, sedmim, osmim ali devetim odstavkom 71. člena tega zakona;
2. če, kljub naročnikovem pozivu in čeprav za to niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati;
3. če v ponudbi vedoma da neresnično izjavo ali dokazilo.
(2) Za prekršek iz 3. točke prejšnjega odstavka se ponudniku izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, in sicer:
– če je predmet javnega naročila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
– če je predmet naročila gradnja, za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
(3) Z globo od 2.000 eurov do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba ponudnika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 5.000 eurov do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje podizvajalec, če ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (šesti odstavek 71. člena tega zakona).
(2) Z globo od 2.000 eurov do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba podizvajalca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.«.

Besedilo 110. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pogodba je nična v primeru, če je sklenjena v vsebini, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja ponudnika oziroma odgovorne osebe ponudnika.«.

Vlada izda predpis iz desetega odstavka 71. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz 63.d člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz osmega odstavka 42. člena v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 24. člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07), uporablja pa se do začetka uporabe predpisa iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora na portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 9. in 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona z dnem uveljavitve zakona.

Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila iz 2. ali 4. točke prvega odstavka 57. člena zakona objavljena pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naročniki začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik pred uveljavitvijo tega zakona kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.

Ministrstvo, pristojno za finance, začne voditi evidenco iz 77.a člena zakona in jo objavi na svoji spletni strani z dnem uveljavitve tega zakona. Z dnem vzpostavitve evidence iz 77.a člena se preneha voditi evidenca iz drugega odstavka 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08).

Določba desetega odstavka 35. člena zakona se začne uporabljati z dnem vzpostavitve sistema za elektronsko javno naročanje iz 67.a člena zakona.
Določba sedmega odstavka 24. člena zakona se začne uporabljati v 12 mesecih od začetka izvajanja strokovnega izpita iz javnega naročanja.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.