Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. marca 2010.

V Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) se drugi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata:
– Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 1), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2009/81/ES z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), razen v delu, ki se nanaša na javna naročila na področju obrambe in varnosti, in
– del Direktive Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L št. 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), nazadnje spremenjena z Direktivo št. 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L št. 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31).«.

V prvem odstavku 2. člena se za 14. točko doda nova 14.a točka, ki se glasi:
»14.a »Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon ne določa drugače. Obdobje mirovanja se izteče z dnem, ko se ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, izteče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.«.
16. točka se premeni tako, da se glasi:
»16. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo.«.
Za spremenjeno 16. točko se dodata novi 16.a in 16.b točka, ki se glasita:
»16.a »Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.
16.b »Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odgovorna za prekršek, ki je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.«.
20. točka se spremeni tako, da se glasi:
»20. »Nepravilna ponudba« je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona.«.
Za 22. točko se doda nova 22.a točka, ki se glasi:
»22.a »Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti. Šteje se, da je odstopanje od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse sprejemljivo, če je predmet povezan z novo tehnološko rešitvijo.«.
V 28. točki se beseda »inženiringa« nadomesti z besedama »inženirskih storitev«.
30. točka se spremeni tako, da se glasi:
»30. »Postopek oddaje naročila male vrednosti« je poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male vrednosti.«.
Za 34. točko se doda nova 35. točka, ki se glasi:
»35. »Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna. Šteje se, da je odločitev pravnomočna, ko se izteče rok za vložitev zahteve za pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.«.

V petem odstavku 3. člena se za 2. točko črta pika in doda besedilo, ki se glasi: »ali organ samoupravne lokalne skupnosti.«.

Četrti in šesti odstavek 4. člena se črtata.
Peti in sedmi odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Tretji odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primeru javnega naročanja, ki vključuje projektiranje, izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo naročila, ki ga je projektiral, razen če je projektiranje del istega javnega naročila kot izvedba projekta.«.

V prvem odstavku 17. člena se:
– vrednost »412.000« nadomesti z vrednostjo »387.000«,
– vrednost »5.150.000« nadomesti z vrednostjo »4.845.000«.
V drugem odstavku se:
– v 1. točki vrednost »80.000« nadomesti z vrednostjo »40.000«,
– v 2. točki vrednost »160.000« nadomesti z vrednostjo »80.000«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) V postopku oddaje javnega naročila iz a) točke drugega odstavka 32. člena tega zakona mora naročnik na portalu javnih naročil objaviti obvestilo iz 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.
(4) Kadar naročnik oddaja posamezno javno naročilo na podlagi 38. ali 39. člena tega zakona, objavi obvestilo iz 9. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona na portalu javnih naročil. Če vrednost okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema presega vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, obvestilo objavi tudi v Uradnem listu Evropske unije.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Kadar Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, ministrstvo, pristojno za finance, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti.«.

V 18. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo, oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmetnega javnega naročila.«.
Dosedanji dvanajsti odstavek, ki postane trinajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(13) Podlaga za izračunavanje vrednosti naročila pri naročilih storitev, pri katerih ni navedena skupna cena:
a) v primeru naročil za določeno obdobje, če je to obdobje 48 mesecev ali manj: skupna vrednost za njihovo celotno trajanje;
b) v primeru naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.«.
Dosedanji tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in trinajsti odstavek postanejo četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in štirinajsti odstavek.

V 24. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Naročniki lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblastijo le druge naročnike iz prilog 1 do 10 Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji Skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07) ali iz prilog 3 in 4 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07).
(4) Kadar naročnik za svetovanje v postopku ali v zvezi s postopkom javnega naročanja najame osebo zasebnega prava ali posameznika, mora:
a) zahtevati, da ta oseba pred sklenitvijo pogodbe predloži garancijo za dobro izvedbo del;
b) v pogodbi za svetovanje, ki jo sklene s to osebo, določiti, da se plačilo po tej pogodbi izvede po zaključku postopka javnega naročanja. Šteje se, da je postopek javnega naročanja zaključen, ko postane odločitev iz:
– prvega odstavka 83. člena tega zakona ali
– drugega odstavka 84. člena tega zakona ali
– tretjega odstavka 84. člena tega zakona
pravnomočna.«.

Drugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.«.

V prvem odstavku 32. člena se v 6. točki besedilo »postopek zbiranja ponudb« nadomesti z besedilom »postopek oddaje naročila male vrednosti.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Naročnik izvede javno naročanje:
a) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 80.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 160.000 eurov,
po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
b) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 387.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 160.000 eurov in nižja od 844.000 eurov,
po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka.
c) če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 387.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 844.000 evrov,
po postopkih iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka.«.
V četrtem odstavku se besedilo »prekiniti in« nadomesti z besedilom »v skladu s 84. členom tega zakona ustaviti oziroma zavrniti vse ponudbe, in, če je to primerno,«.
V petem odstavku se vrednost »20.000« nadomesti z vrednostjo »40.000«, vrednost »40.000« pa z vrednostjo »80.000«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Postopek javnega naročanja iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena lahko vodi in v njem odloča le oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz javnega naročanja. Vsebino in način izvajanja strokovnega izpita predpiše vlada.«.

Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:

(1) Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih pogojev.
(2) Naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi tudi pogajanja.«.

V prvem odstavku 38. člena se za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril, določenih v skladu z 49. členom tega zakona.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka s pogajanji po predhodni objavi, postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
Dodajo se novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(4) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.
(5) V primeru okvirnega sporazuma, ki je sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma. Naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma, in ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, pisno obvesti o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila. Naročnik na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo iz 9. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona. V postopku oddaje posameznega naročila mora naročnik v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ponudnikom, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, zagotoviti pravno varstvo.
(6) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z večjim številom ponudnikov in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma in temeljnih načel javnega naročanja. V tem primeru mora naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(7) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona.«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Naročnik, ki je sklenil okvirni sporazum, mora v dveh mesecih od sklenitve okvirnega sporazuma objaviti obvestilo o oddaji naročila. Naročnik ni obvezan objaviti obvestila o oddaji naročila v primerih sklenitve posamezne pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma.«.

V četrtem odstavku 39. člena se za besedo »prijavo« in za besedo »prijav« doda besedilo »za vključitev v dinamični nabavni sistem«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem, da v roku, ki ga določi v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se oddaja v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Posamezno naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno, natančneje navedejo v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Naročnik obvesti ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila in objavi obvestilo iz 9. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, zaradi česar ni mogoče izpodbijati pogodbe o izvedbi posameznega naročila. V postopku oddaje posameznega naročila mora naročnik v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ponudnikom, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, zagotoviti pravno varstvo. Naročnik v obdobju mirovanja ne sme skleniti pogodbe o izvedbi posameznega naročila.«.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

Besedilo 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil:
a) mora naročnik ponudnike ali kandidate izločiti iz postopka v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena tega zakona,
b) mora naročnik izbrati ponudnike in kandidate v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom tega zakona,
c) naročnik v okviru postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopka s pogajanji po predhodni objavi po potrebi v skladu z 48. členom tega zakona zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.
(2) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 81.a člena tega zakona oziroma 77.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2).
(3) Če naročnik:
– v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti k oddaji ponudbe;
– v postopku iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona k pogajanjem;
povabi tiste kandidate, ki jim je v sistemu ugotavljanja sposobnosti priznal sposobnost, mora:
a) ugotoviti sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z določbami 47. člena tega zakona;
b) uporabiti za te gospodarske subjekte tiste določbe prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi.
(4) Naročnik mora potrditi, da so ponudbe, ki so jih v postopku s pogajanji brez predhodne objave predložili povabljeni ponudniki pravočasne, pravilne in formalno popolne.
(5) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo. V primeru javnih naročil iz 6. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev s pisno izjavo, ki je naročniku v skladu z 81. členom tega zakona ni treba preverjati.
(6) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, če izpis iz uradne evidence ni starejši od štirih mesecev.
(7) V odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,
b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.
(8) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po prehodni objavi in postopku s pogajanji brez predhodne objave naročnik odda javno naročilo potem, ko:
a) preveri, ali so predložene ponudbe popolne,
b) razvrsti popolne ponudbe glede na merila.
(9) V primeru okvirnega sporazuma odda naročnik javno naročilo v skladu s šestim ali sedmim odstavkom tega člena, odvisno od načina izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji.
(10) Preverjanje iz šestega in sedmega odstavka tega člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 46. do 48. člena tega zakona in na pogoje in merila iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona.
(11) Naročnik mora oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 49. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 50. člena tega zakona in upoštevaje možnost ponujanja variant.«.

V prvem odstavku 46. člena se besedi »v postopku« nadomestita z besedilom »v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti«.

V prvem odstavku 47. člena se za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »Le-ta se vzpostavi z objavo obvestila iz 61.a člena tega zakona in z ugotavljanjem sposobnosti kandidatov, ki so predložili prijavo za vključitev v sistem.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo razloge za izločitev iz 42. člena ZJN-2. Če je naročnik naročnik po prvem ali drugem odstavku 3. člena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vključevati razloge za izločitev iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2.«.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Kadar naročnik vzpostavi sistem ugotavljanja sposobnosti:
– v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti k oddaji ponudbe;
– v postopku iz 4. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona k pogajanjem;
povabi tiste kandidate, ki jim je v sistemu ugotavljanja sposobnosti priznal sposobnost.«.

Prvi odstavek 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti mora naročnik pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko vključujejo razloge za izločitev iz 42. člena ZJN-2. Če pa je naročnik naročnik po prvem ali drugem odstavku 3. člena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vključevati razloge za izločitev iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Vlada v skladu z:
– Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 248 z dne 16. 9. 2002, str. 1), nazadnje spremenjeno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L št. 390 z dne 30. 12. 2006, str. 1), in
– Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (UL L št. 344 z dne 20. 12. 2008, str. 12)
z uredbo določi način vzpostavitve podatkovne zbirke o izključitvah ponudnikov iz postopkov javnega naročanja in podatke, ki se vodijo v tej zbirki.«.

Šesti odstavek 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Naročnik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju.«.

V prvem odstavku 57. člena se za 5. točko pika nadomesti z vejico in dodajo nove 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točka, ki se glasijo:
»6. obvestilo o natečaju,
7. rezultati natečaja,
8. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,
9. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
10. obvestilo o naročilu male vrednosti,
11. poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu,
12. obvestilo o sistemu ugotavljanja sposobnosti.«.

V prvem odstavku 58. člena se pika nadomesti z vejico, doda se beseda »ali« in nove č) do f) točke, ki se glasijo:
»č) z obvestilom o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ali
d) z obvestilom o naročilu male vrednosti, ali
e) z obvestilom o natečaju, ali
f) s poenostavljenim obvestilom o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, se obvestilo o javnem naročilu objavi z obvestilom iz c) točke prejšnjega odstavka, pri oddaji posameznih naročil v dinamičnem nabavnem sistemu pa se objavi z obvestilom iz f) točke prejšnjega odstavka.«.

Prvi odstavek 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1). Nabor podatkov, ki jih mora vsebovati obvestilo iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, določa Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07). Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna.«.

Naslov 61. člena spremeni tako, da se glasi: »(periodično informativno obvestilo)«.
Četrti odstavek se črta.

Za 61. členom se doda nov 61.a člen, ki se glasi:

V kolikor se naročnik odloči za vzpostavitev sistema ugotavljanja sposobnosti v skladu s 47. členom tega zakona, mora na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropskih skupnosti objaviti obvestilo o sistemu ugotavljanja sposobnosti, v katerem navede namen sistema in kje so dostopna pravila v zvezi z delovanjem sistema. Če sistem traja več kakor tri leta, mora naročnik obvestilo objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.«.

Prvi odstavek 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik mora objaviti obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega ali drugega odstavka 17. člena tega zakona, v dveh mesecih od oddaje javnega naročila.«.

Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v objavo na portal javnih naročil v dveh mesecih od oddaje javnega naročila.«.

Za 64. členom se dodajo novi 64.a, 64.b, 64.c, 64.č, 64.d in 64.e člen, ki se glasijo:

(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodni objavi in/ali razpisni dokumentaciji.
(2) V primeru ustavitve postopka ali zavrnitve vseh ponudb v skladu s 84. členom tega zakona mora naročnik v dveh mesecih od odločitve objaviti obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku.
(3) Naročnik mora objaviti obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar so v postopku oddaje javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, vse ponudbe, ki jih je prejel nepravočasne, nepravilne, neprimerne, nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile dopolnjene v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona.

(1) Kadar naročnik oddaja posamezno naročilo v skladu s petim odstavkom 38. člena ali 39. členom tega zakona, mora na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Naročnik posreduje prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost v objavo isti dan, ko posreduje ponudnikom odločitev iz prvega odstavka 83. člena tega zakona. Naročnik mora v roku iz prejšnjega stavka objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost tudi, kadar oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
(2) Naročnik lahko v roku iz prejšnjega odstavka prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi tudi v drugih postopkih javnega naročanja in v primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B. Obvestilo se objavi na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(3) S tem obvestilom se v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila še pred njeno pravnomočnostjo zagotavlja večja transparentnost v postopkih javnih naročil.

Naročnik objavi obvestilo o naročilu male vrednosti, kadar oddaja javno naročilo po postopku za oddajo naročila male vrednosti.

Naročnik objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu, v primeru iz četrtega ostavka 39. člena tega zakona.

Naročnik objavi obvestilo o sistemu ugotavljanja sposobnosti kadar namerava vzpostaviti sistem ugotavljanja sposobnosti iz 47. člena tega zakona.

Vlada z uredbo določi nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.«.

V drugem delu zakona se v naslovu prvega poglavja črta besedilo », razen za postopek zbiranja ponudb«.

V prvem odstavku 73. člena se za 1. točko dodata novi 2. in 3. točka, ki se glasita:
»2. izračun ocenjene vrednosti,
3. sklep o začetku postopka,«.
V dosedanji 2. točki, ki postane 4. točka, se za vejico doda besedilo »če je to primerno,«.
V dosedanji 7. točki, ki postane 9. točka, se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če je to primerno.«.
Dosedanje 3., 4., 5., in 6. točka postanejo 5., 6., 7. in 8. točka.

V 74. členu se dodajo novi tretji do deseti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
(4) Pogodba o izvedbi naročila, ki jo podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, razen v primeru, ko je bila v postopku oddaje javnega naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in ponudnikom.
(5) Pogodba o izvedbi javnega naročila mora vsebovati:
– dejansko vrednost celotnega javnega naročila oziroma
– v utemeljenih primerih, kjer le-te ni mogoče določiti, ocenjeno vrednost javnega naročila
in rok veljavnosti pogodbe.
(6) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, mora:
– ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem,
– podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto glavnega izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila:
– vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec,
– podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun),
– predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.
Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da so podatki iz tega odstavka obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in da so neposredna plačila podizvajalcem v skladu s tem zakonom obvezna.
(8) Ponudnik mora svojemu računu oziroma situaciji obvezno priložiti račune oziroma situacije svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.
(9) Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, le-temu v 5 dneh po spremembi predložiti:
– svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu,
– pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in
– soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.
(10) Vlada z uredbo natančneje določi pravila in postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem.«.

Besedilo 75. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V primeru postopka iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona mora naročnik objaviti obvestilo iz 2., 4., oziroma 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami, na ali prek portala javnih naročil.
(2) Naročnik mora omogočiti ponudniku, da prevzame razpisno dokumentacijo v elektronski obliki. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na spletnih straneh naročnika in/ali portalu javnih naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti dostopna na spletnih straneh naročnika ali portalu javnih naročil.«.

Za 78. členom se doda nov 78.a člen, ki se glasi:

(1) Ponudnik lahko v postopku javnega naročanja umakne svojo ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena.
(2) Naročnik mora unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.«.

V 79. členu se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v primerih, ko se naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave in se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom.«.

Besedilo 81. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V primeru postopka iz 1. do 5. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz 83. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnješe ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. V primeru postopka iz 6. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona mora naročnik preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kadar dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.
(2) Če se pri naročniku v postopku javnega naročanja pojavi utemeljen sum, da je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predložil neresnične izjave ali dokazila, mora naročnik Državni revizijski komisiji podati predlog za uvedbo postopka o prekršku iz drugega odstavka 106.a člena tega zakona.«.

Za 81. členom se doda nov 81.a člen, ki se glasi:

(1) Organ, ki odloči o prekršku iz drugega odstavka 106.a člena, v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance. V obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika ter datum, do katerega se ponudnik izloči iz postopkov javnega naročanja.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, vodi evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki obsega:
– polno ime in matično številko ponudnika,
– datum uvrstitve ponudnika v evidenco in
– datum, do katerega je ponudnik izločen iz postopkov oddaje javnih naročil,
ter jo objavi na svoji spletni strani. V evidenco se uvrsti ponudnik, ki je storil prekršek iz drugega odstavka 106.a člena tega zakona ali iz drugega odstavka 109.a člena ZJN-2.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, uvrsti ponudnika v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena. Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami pritožba ni dopustna.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, iz evidence ponudnikov z negativnimi referencami zbriše ponudnika v treh delovnih dneh po datumu iz tretje alineje drugega odstavka tega člena.«.

Drugi odstavek 82. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ponudnik ne sme spreminjati:
– svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
– tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
– tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.«.

Prvi, drugi in tretji odstavek 83. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 17. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti:
– kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in
– višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.
(2) Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.
(3) Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
– razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
– prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ta člen se smiselno uporablja tudi za posamezna naročila iz 38. ali 39. člena tega zakona.«.

Naslov 84. člena se spremeni tako, da se glasi: »(izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila)«.
V prvem odstavku se za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 81.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 77.a člena ZJN-2, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Naročnik lahko kadarkoli pred potekom roka za odpiranje ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Navedeno odločitev, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora naročnik v primeru javnih naročil iz drugega odstavka 17. člena tega zakona objaviti na portalu javnih naročil. V primeru javnih naročil iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora naročnik navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. V primeru javnih naročil, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, mora naročnik ponudnike, ki so oddali ponudbo, obvestiti o navedeni odločitvi. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih ob tem obvestiti o ustavitvi postopka javnega naročanja.
(3) Naročnik lahko v vseh fazah postopka po preteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 6. točke prvega odstavka 32. člena, vlado oziroma svoj nadzorni organ. V primeru javnih naročil iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora naročnik odločitev o zavrnitvi vseh ponudb objaviti na portalu javnih naročil, v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, pa mora naročnik navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije.«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila ob predhodnem soglasju svojega nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev. Če naročnik nima nadzornega organa, izda soglasje iz tega odstavka vlada. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek se črta besedilo »in odločitev poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih Skupnosti«.

V četrtem odstavku 87. člena se e) točka spremeni tako, da se glasi:
»e) merila za oddajo naročila, če niso navedena v obvestilu o sistemu ugotavljanja sposobnosti, ki se uporablja kot sredstvo za objavo obvestila o javnem naročilu;«.

Naslov podpoglavja »1.2. Postopek s pogajanji brez predhodne objave« se spremeni tako, da se glasi: »1.2. Posebne določbe za postopek s pogajanji po predhodni objavi in postopek s pogajanji brez predhodne objave«.

V drugem odstavku 88. člena se za drugo točko doda nova tretja točka, ki se glasi
»3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik,«.
Dosedanja 3., 4., in 5. točka postanejo 4., 5., in 6. točka.

Naslov 89. člena se spremeni tako, da se glasi: »(rok za prejem ponudbe v postopku s pogajanji brez predhodne objave)«.

Prvi odstavek 90. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije in tega zakona, po pregledu ponudb v skladu s prvim odstavkom 87. člena tega zakona povabi k pogajanjem. Povabilo mora vsebovati vsaj podatke iz četrtega odstavka 87. člena tega zakona.«.
Četrti odstavek se črta.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se v zadnjem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen kadar se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom. V tem primeru mora ponudnik oddati le ponudbo, o kateri se naročnik in ponudnik pogajata v prvi fazi pogajanj, in končno ponudbo, ki jo ponudnik predloži po zaključku zadnje faze pogajanj.«.

Naslov 91. člena se spremeni tako, da se glasi: »(obvestilo o oddaji naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave)«.

V prvem odstavku 93. člena se za besedo »ponudb« doda besedilo, ki se glasi: »po predhodni objavi«.

Prvi odstavek 94. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dokumentacijo o oddaji javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
– sklep o začetku postopka,
– objava obvestila o javnem naročilu,
– povabilo k oddaji ponudbe in/ali razpisne dokumentacije, če je to primerno,
– predložene ponudbe,
– odločitev o oddaji naročila, objava obvestila o oddaji naročila.«.

Naslov podpoglavja »1.4. Posebne določbe za postopek zbiranja ponudb« in 95. člen se črtata.

Za dosedanjim 95. členom se doda novo podpoglavje, ki se glasi: »1.5. Posebne določbe za postopek oddaje naročila male vrednosti«.

Za naslovom novega podpoglavja se dodajo novi 95.a, 95.b, 95.c in 95.č člen, ki se glasijo:

Pri določanju roka za prejem ponudb ali prijav ravna naročnik v skladu z 92. členom tega zakona.

Pri pripravi razpisne dokumentacije v postopku oddaje naročila male vrednosti ravna naročnik v skladu s 93. členom tega zakona.

(1) Dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
– sklep o začetku postopka, če je to primerno,
– povabilo k oddaji ponudbe,
– razpisna dokumentacija, če je to primerno,
– predložene ponudbe,
– odločitev o oddaji naročila.
(2) Dokumentacijo lahko sestavljajo tudi drugi dokumenti, glede na način izvedbe javnega naročila.

Kadar naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti pripravi razpisno dokumentacijo, odpre ponudbe po vrstnem redu prejema.«.

Za naslovom tretjega dela »Pravila, ki urejajo natečaje storitev« se doda nov 95.d člen, ki se glasi:

Naročnik izvede natečaj v skladu s tem delom zakona in pri tem smiselno uporablja ostale določbe tega zakona.«.

V prvem in drugem odstavku 96. člena se vrednost »412.000« nadomesti z vrednostjo »387.000«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Vrednost nagrade, podeljene posamezniku, ne sme presegati vrednosti 30.000 eurov, vrednost nagrade, podeljene gospodarskemu subjektu, pa ne sme presegati vrednosti 100.000 eurov.«.

Naslov četrtega dela se spremeni tako, da se glasi: »STATISTIKA IN POROČILA«.

Besedilo 103.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik ne sporoča podatkov o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona. Navedeni podatki se zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 57. člena, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom. V primeru posameznih naročil, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, naročnik na portal javnih naročil do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto sporoči podatke, ki jih določa predpis iz osmega odstavka 104. člena tega zakona.
(2) Naročniki po tem zakonu, razen samoupravnih lokalnih skupnosti, posredujejo do 28. februarja tekočega leta na portal javnih naročil podatke o vrsti predmeta, skupni vrednosti in številu oddanih javnih naročil v preteklem letu, ločeno za:
a) javna naročila, katerih vrednost je nižja od 40.000 eurov za blago in storitve oziroma 80.000 eurov za gradnje,
b) javna naročila, katerih vrednost je enaka ali presega vrednosti iz prejšnje točke in je nižja od 80.000 eurov za blago in storitve oziroma 160.000 eurov za gradnje.«.

V prvem odstavku 104. člena se besedilo »31. julija« nadomesti z besedilom »31. maja«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ministrstvo, pristojno za finance, na način, ki ga določi Komisija, Komisiji najkasneje do 31. oktobra za preteklo leto posreduje:
– statistično poročilo o skupni vrednosti oddanih javnih naročil pod mejnimi vrednostmi iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, razdeljeno po posameznih kategorijah dejavnosti, in
– statistično poročilo o javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, razčlenjeno na posamezno kategorijo dejavnosti, predmet naročila in druge statistične informacije, ki jih zahteva Komisija.«.
Peti odstavek se črta.
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »iz tretjega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »o javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednostni iz prvega odstavka 17. člena tega zakona,«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »prvega in drugega« nadomesti z besedilom »četrtega«.
Deveti odstavek postane osmi odstavek.

Za 104. členom se dodata nova 104.a in 104.b člen, ki se glasita:

(1) Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti, o vsakem sklenjenem okvirnem sporazumu in vzpostavljenem dinamičnem nabavnem sistemu, ki mora vsebovati predvsem naslednje podatke:
a) ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;
b) imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izbiro ter razvrstitev ponudb tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom;
c) imena izločenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izločitev;
d) razloge za zavrnitev neobičajno nizkih ponudb;
e) ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, ter, v kolikor je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga izbrani ponudnik namerava dati v podizvajanje tretji osebi;
f) glede postopkov s pogajanji okoliščine iz drugega odstavka 34. in 35. člena tega zakona, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;
g) po potrebi razloge, na podlagi katerih se je naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.
(2) Naročniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo na elektronski način.

Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku javnega naročanja najmanj deset let po datumu oddaje naročila oziroma najmanj dve leti po preteku garancije za predmet naročila, če garancija velja več kot deset let. Neizbrane ponudbe mora naročnik hraniti najmanj dve leti po datumu oddaje naročila.«.

V prvem odstavku 105. člena se za besedo »naročnikov« doda vejica in besedilo »ponudnikov in podizvajalcev«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V primeru, ko Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom:
– ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika oziroma
– zbira dodatna obvestila in dokaze o morebitnem prekršku naročnika in odgovorne osebe naročnika,
morata naročnik in odgovorna oseba naročnika Državni revizijski komisiji najpozneje v treh dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vso dokumentacijo, na odstop katere ju je Državna revizijska komisija pozvala.«.

V naslovu 106. člena se za besedo »določbe« doda besedilo »za naročnika«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 5.000 eurov do 350.000 eurov se za prekršek kaznuje naročnik, če:
1. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (32. do 36.a člen tega zakona),
2. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (51. do 56., 63. do 64.b člen tega zakona),
3. določi merila za izbor, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ali tehnične specifikacije v nasprotju s tem zakonom (41., 43. in 45. do 48. člen tega zakona),
4. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila (18. člen tega zakona),
5. je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba in naročnik med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več ekonomsko najugodnejša ponudba (49. člen tega zakona),
6. določbe pogodbe o oddaji javnega naročila v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 74. člena tega zakona),
7. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko se je iztekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (tretji odstavek 45. člena tega zakona),
8. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (103.a člen tega zakona),
9. zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (četrti odstavek 84. člena tega zakona),
10. ni objavil obvestila iz 1. do 12. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav ga k temu zavezuje ta zakon,
11. ravna v nasprotju s petim odstavkom 45. člena tega zakona,
12. ne odstopi dokumentacije Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena tega zakona),
13. ne ravna skladno z 78.a členom tega zakona,
14. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 84. člena tega zakona,
15. pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo zasebnega prava (tretji odstavek 24. člena tega zakona),
16. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona,
17. ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 74. člena tega zakona.

Za 106. členom se dodajo novi 106.a, 106.b in 106.c člen, ki se glasijo:

(1) Z globo od 5.000 eurov do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik:
1. če ravna v nasprotju s šestim, sedmim, osmim ali devetim odstavkom 74. člena tega zakona;
2. če, kljub naročnikovem pozivu in čeprav za to niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati;
3. če v ponudbi vedoma da neresnično izjavo ali dokazilo.
(2) Za prekršek iz 3. točke prejšnjega odstavka se ponudniku izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, in sicer:
– če je predmet javnega naročila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
– če je predmet naročila gradnja, za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
(3) Z globo od 2.000 eurov do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba ponudnika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 5.000 eurov do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje podizvajalec, če ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (šesti odstavek 74. člena tega zakona).
(2) Z globo od 2.000 eurov do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba podizvajalca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Pogodba je nična v primeru, če je sklenjena v vsebini, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja ponudnika oziroma odgovorne osebe ponudnika.«.

Vlada izda predpis iz desetega odstavka 74. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz 64.e člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 48. člena v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 32. člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07), uporablja pa se do začetka uporabe predpisa iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o., mora na portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 9. in 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona z dnem uveljavitve zakona.

Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila iz 2. ali 4. točke prvega odstavka 57. člena zakona objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naročniki začeli izvajati pred začetkom uporabe tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik pred uveljavitvijo tega zakona kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.

Ministrstvo, pristojno za finance, začne voditi evidenco iz 81.a člena zakona in jo objavi na svoji spletni strani z dnem uveljavitve tega zakona. Z dnem vzpostavitve evidence iz 81.a člena zakona se preneha voditi evidenca iz drugega odstavka 81. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08).

Določba desetega odstavka 40. člena zakona se začne uporabljati z dnem vzpostavitve sistema za elektronsko javno naročanje iz 67.a člena zakona.
Določba sedmega odstavka 32. člena zakona se začne uporabljati v 12 mesecih od začetka izvajanja strokovnega izpita iz javnega naročanja.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.